Transcript Uvodna predstavitev - dr. Borut Bratanič

Vloga humanega mleka v razvoju
črevesne mikrobiote dojenčka
Asist. dr. Borut Bratanič, dr.med.
Biotehniška
fakulteta
Pediatrična
klinika
V kratkem uvodnem delu bomo:



Omenili nekaj bolj ali manj znanih
dejstev o prehrani, dojenju in črevesni
mikrobioti.
Opisali potek naše raziskave.
Omenili naše instrumente s katerimi
bomo skupaj dosegli cilje:
– Prehranski dnevnik, odvzemi kolostruma, mleka,
mekonija, blata, urina.
– Spremljanje razvoja dojenčka do 12. meseca.
CILJ

Glavni cilj raziskave je
pojasniti vlogo
mikrobiote ter
maščobno kislinske
sestave materinega
mleka na razvoj
črevesne mikrobiote in
zdravstveno stanje
dojenčka.



Materino mleko je idealna hrana za
novorojenčka.
Je kompleksna mešanica hranil in
bioaktivnih snovi, kot so rastni
dejavniki, zaščitne snovi in
hormoni, ki so potrebni za zdrav
razvoj otroka.
Poleg naštetih komponent, se kot
pomemben dejavnik pri razvoju
otroka odkriva tudi vloga
mikrobiote materinega mleka.



Nobenega dvoma ni več, da je za
vzpostavljanje homeostaze v
črevesnem epiteliju novorojenčka,
ključnega pomena poselitev črevesja
z bakterijami.
Naseljevanje se začne takoj ob/po
rojstvu, kasneje pa na sestavo
črevesne mikrobiote dojenčka najbolj
vpliva način prehranjevanja.
Mikrobiota dojenih otrok se zato
razlikuje od mikrobiote zalivančkov,
tako po zastopanosti posameznih
bakterijskih skupin, kakor tudi po
vrstni sestavi.

Vse bolj torej postaja
jasno, da sta zdrava in
uravnotežena prehrana
doječe matere ter
poselitev otrokovih
prebavil z mikrobi v
prvih dneh življenja zelo
pomembna za otrokovo
kasnejše zdravje in
razvoj.

V raziskavo vključujemo zdrave nosečnice iz treh slovenskih
regij:
Ljubljana, Maribor in Izola z okolico (3x100), ki nameravajo:
– izključno dojiti svojega otroka in
– dvakrat voditi 4-dnevni tehtani prehranski dnevnik
(prvič v zadnji tretjini nosečnosti, drugič štiri tedne po porodu).

Med raziskavo bodo nosečnice nadaljevale s svojo običajno
prehrano, vsi biološki vzorci (kolostrum, zrelo materino mleko,
urin, mekonij in blato dojenčka), potrebni za opravljanje
laboratorijskih analiz, pa bodo odvzeti brez posegov v telo.

1) Nosečnost
(27-30 t.)
:
– Prehranski dnevnik
– Odvzem jutranjega
urina (200ml)
– Neonatalna amb. na Pediatrični
kliniki (št. 18)
– Prot. 1 + meritev k.g.

2) Porodnišnica:

3) Doma
(1 mesec):
– Prehranski dnevnik
– Odvzem jutranjega
urina (200ml)
– Izbrizganje mleka (4 ml x
2)
– Otrokovo blato
(2 g)
– Neonatalna amb. na Pediatrični
kliniki (št. 18)
– Prot. 3
– Izbrizganje mleziva v
prvem dnevu (2 ml x 2)  4) Pediater (3. mesec):
– Otrokov mekonij (2 g)
– Izbrizganje mleka (4 ml x
– Prot. 2
– Datum obiska v N.A. (čet. pop.)
2)
– Otrokovo blato
(2 g)

Ročno izbrizgavanje mleka iz dojk
Za namen naše študije iz vsake dojke v posebno posodo !
Sledenje dojenčkovega razvoja
Protokol 4

Ob sistematskih pregledih pri izbranih
pediatrinjah (ali na PeK):
–
–
–
–
–
–
3.dan (porodnišnica)
1. mesec (PeK)
3. mesec
6. mesec
9. mesec
12. mesec (PeK)



Celotno študijo je odobrila Komisija za medicinsko
etična vprašanja Republike Slovenije.
Vsi podatki o preiskovancih in njihovem
zdravstvenem stanju bodo skrbno varovani kot del
medicinske dokumentacije.
Skupaj z vami, spoštovane nosečnice, bomo prišli
do novih spoznanj in odprli nove poglede na vlogo
materine prehrane ter njenega mleka za razvoj
mikrobiote novorojenčka, v enem izmed
najpomembnejših obdobij za zdrav začetek
življenja - zato vas vljudno vabimo k sodelovanju !
Prof.dr.Irena Rogelj
As.dr.Borut Bratanič
Doc.dr.Nataša Fidler Mis
in številni sodelavke, sodelavci
V kratkem uvodnem smo:



Omenili nekaj dejstev o prehrani,
dojenju in črevesni mikrobioti.
Opisali potek naše raziskave.
Omenili naše instrumente s katerimi
bomo skupaj dosegli cilje:
– Prehranski dnevnik, odvzemi kolostruma, mleka,
mekonija, blata, urina.
– Spremljanje razvoja dojenčka do 12. meseca.