Transcript Predstavitev_MLEKO_

EU shema “Šolsko mleko”
Pomen mleka in mlečnih izdelkov
za otroke in mladostnike
Asist. mag. Matej Gregorič
Doc. dr. Cirila Hlastan Ribič
Pomen uravnotežene prehrane za otroke
• O optimalni prehrani govorimo
takrat, ko dnevna prehrana ustreza
zahtevam rastočega organizma, in
sicer tako z vidika pokrivanja
energijskih potreb kot tudi po sestavi
in razmerju makro in mikro hranil.
• Med pomembno skupino živil v
prehrani uvrščamo mleko in mlečne
izdelke, ki morajo biti v priporočenih
vrednostih zagotovljeni v dnevni
prehrani otrok.
Pomen mleka in mlečnih izdelkov
• visoka hranilna in biološka vrednost
• hranilne snovi v zelo ugodnem razmerju
• vir visoko vrednih mlečnih beljakovin (esencialnih AK)
• vir esencialnih maščobnih kislin
• ter kalcija v najboljši obliki za presnovo, pa tudi fosforja, kalija,
vitamina A, D in še drugih sestavin, ki so potrebne za uravnoteženo
rast, razvoj in delovanje človeškega telesa (Ilich in Kerstetter, 2000;
D-A-CH, 2004).
Uživanje mleka in mlečnih izdelkov
• Predšolski otroci v povprečju zaužijejo dovolj mleka oz.
ekvivalenta mlečnih izdelkov (Poličnik, 2006).
• Le 14,7% mladostnikov uživa mleko ali mlečne izdelke 3-krat
na dan, vsaj 1-krat na dan pa le 43%. Mleku in mlečnim
izdelkom se izogibajo mladostnice, ker jih povezujejo s
pretiranim vnosom maščob (Gabrijelčič Blenkuš, 2000).
• Šole vključujejo mleko in mlečne izdelke najpogosteje v šolsko
malico in sicer najpogostje 3 krat med tednom (43,8% vseh
šol) (Gregorič in drugi, 2010).
Trend porabe mleka in mlečnih izdelkov,
po metodologiji APG- SURS (2000-2008)
350,0
300,0
g/osobe/dan
250,0
200,0
150,0
100,0
50,0
0,0
l. 2000
l. 2001
l. 2002
l. 2003
Mleko
l. 2004
Sir
l. 2005
Mlečni izdelki
l. 2006
l. 2007
l. 2008
Prehranski status
• Neuravnotežena prehrana in slabe prehranjevalne navade otrok so
lahko glavni vzrok podhranjenosti že pri malih otrocih.
• Med vzroki ugotovljene obolevnosti otrok do 6. leta starosti zaradi
specifičnih prehranskih deficitov je najpogostejša anemija zaradi
pomanjkanja železa, ki ji sledijo motnje ščitnice zaradi pomanjkanje
joda, pomanjkanje cinka, folne kisline in vit. D (Vir. SL, IVZ).
• Tudi kasneje v prehrani doječih mamic se ugotavlja primanjkljaj
vitaminov A, C, D, E in folne kisline ter magnezija, železa in joda
(Širca Čampa in sod. 2003).
• Rizična skupina za nezadosten vnos kalcija so zlasti mladostnice
(Rockett in drugi, 2001, Suitor in Gleason, 2002)
Priporočene količine mleka in
mlečnih izdelkov
• V skladu s priporočili naj bi jih otroci in mladostniki
uživali vsak dan !!!
• Dnevno naj bi otroci zaužili do 6 dl mleka (odrasli vsaj 3 dl), ali
ekvivalentne količine mlečnih izdelkov
prirejeno po Kersting,
Alexy, Rothmound, 2003
deklice/dečki
deklice/dečki
Starost (leta)
4-6
7-9
10-12
13-14
15-18
Mleko, ml. izdelki (ml/dan)
350
400
420
425/450
450/500
Pomen kalcija v mleku
• uživanje mleka in ml. izdelkov prispeva več kot
polovico vsega zaužitega kalcija (Alexy, Kersting, 2003),
pri slovenskih predšolskih otrocih 70% (Poličnik, 2006),
pri ameriških otrocih pa celo več kot 80% (Huth in
drugi, 2006).
• do konca adolescence se zgradi 90% kostne mase. V
tem obdobju je absorpcija kalcija najučinkovitejša (4070%) (Black in drugi, 2002; Teegarden in drugi, 1999),
poleg tega je absorbcija kalcija iz mleka in ml. izdelkov
boljša kot pri drugih s kalcijem bogatih živilih.
• v času do konca adolescence lahko dosežemo najvišjo
možno gostoto kosti, kar pomembno zmanjšuje
tveganje za kasnejši razvoj osteoporoze (Welten in
drugi, 1995; Cashman, 2002; Heaney in drugi, 2000).
Priporočila za vnos kalcija
Starost
Kalcij (mg/dan)
4 do < 7
700
7 do < 10
900
10 do < 13
1.100
13 do < 15
1.200
15 do < 19
1.200
• 100 ml mleka ali jogurta v
povprečju vsebuje 120 mg
kalcija.
• 100 ml mleka vsebuje podobno
količino kalcija kot 15g trdega
sira ali 30g mehkega sira.
Vir: D-A-CH Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2004
Interaktivnost mlečnih
komponent
• Mleko je kompleksno živilo in ga ne smemo
obravnavati enostavno po posameznih
sestavinah, ker so odvisne druga od druge.
• Absorpcijo kalcija v telesu je boljša ob sočasni
razpoložljivosti v maščobi topnega vitamina D.
• Laktoza naj bi povečevala sposobnost za boljšo
vezavo kalcija in fosforja (oba sta pomembna
za rast kosti in zob) v telesu.
POMEN FERMENTIRANIH MLEČNIH IZDELKOV
•
•
•
•
•
Pomaga uravnavati prebavo;
Preprečuje črevesne okužbe, kompeticija s patogenimi
bakterijami za receptorska mesta na celični membrani
enterocitov in tudi za hranljive snovi;
Stabilizira sestavo črevsne bakterijske mikroflore,
sprememba encimske aktivnosti črevesne mikroflore;
Spodbujanje gostiteljevega imunskega sistema;
Redukcija mutagenih snovi v črevesju in z izločanjem
antimikrobnih snovi (bakteriocini).
(Viri: Parodi PW (1997), J Nutr 127: 1055-60; Gerland CF in sod.(1999), Ann N Y Acad Sci 889: 107-19;
Hague A in sod.(1995), Int J Cancer 60: 400-6; Parodi PW (1996), Aust J Dairy Technol 51: 24-32; Parodi
PW (1998), Aust J Dairy Technol 53: 37-47; Hakkak R in sod. (2001), Cancer Epidem Biomar Prev 10:
555-8).
Alergije / intoleranca
• Tipične alergije na mleko so redke, večinoma pa jih
povzročata kazein in albumin.
• Bolj pogosta je intoleranca na laktozo - aktivnost encima
laktaze okrnjena. Najvišja aktivnost je do 5 leta starosti,
kasneje se fiziološko zniža, 70% odraslih ima zmanjšano
aktvnost laktaze (Rolfes in drugi, 2007).
• Osebe z laktozno intoleranco lahko “sprejmejo” do 6g
laktoze/dan, prednost imajo fermentirani ml. izdelki ali
izdelki brez laktoze (Rolfes in drugi, 2007).
Mleko in debelost
• Uživanje mleka v priporočenih količinah v
obdobju otroštva zmanjšuje tveganje za
nastanek debelosti in deleža maščob v
telesu (Barba in drugi, 2005; Skinner in
drugi, 2005; Huang in McCrory, 2005).
• Kalcij in nekatere bioaktivne snovi
(peptidi, AK) v mleku oz. mlečnih izdelkih
sodelujejo v metabolizmu glukoze,
zmanjšujejo tvorbo maščob in pospešujejo
razgradnjo maščob, ter ohranjajo mišično
maso (Moore in drugi, 2006).
• Prekomerno uživanje maščob, zlasti NMK
je dejavnik tveganja za razvoj debelosti
(Noack, 1998), SŽO (Aschiero in drugi,
1996; Hu in drugi, 1999; Kwiterovich,
1997) in nekaterih vrst raka (WCRF, 1997;
Carroll, 1986).
Mleko, mlečni izdelki in
prevencija visokega krvnega tlaka
• Zadostno uživanje mleka in mlečnih izdelkov zmanjšuje
tveganje za nastanek visokega krvnega tlaka (McCarron in
drugi, 2004)
• Specifični peptidi v povezavi s kazeinom in sirotkinimi
proteini značilno znižajo krvni tlak (McCarron in drugi,
1984)
Mleko in prevencija raka
• Mleko in ml. izdelki zmanjšujejo tveganje za razvoj raka na debelem
črevesu in danki (Parodi, 1997; Van der Pols, 2007; Hlastan Ribič in
drugi, 2005).
• Laktoza spodbuja mlečo kislinke bakterije, ki imajo protimutagene in
antikancerogene lastnosti (Parodi, 1998), medtem ko kalcij veže žolčne
kisline in proste maščobne kisline in s tem zmanjšuje njihovo
toksičnost (Gerland in drugi, 1999), vloga CLA (Krichevsky, 2000).
Vir: Food, Nutrition, Physical Activity and Prevention of Cancer, 2007
Prehranski
dejavniki
Rak debelega
črevesa in
danke
Rak mehurja
Rak prostate
Mleko
A1/A2
B
C
Kalcij
B
C
A3
Sir
C
A1 - prepričljivi dokazi o zaščitnih učinkih
A2 - verjetni zaščitni učinki
A3 - verjetni škodljivi učinki
B - nezadostni dokazi o zaščitnih učinkih
C - nezadostni dokazi o škodljivih učinkih
Mleko in maščobe
• Delež mačob naj bi predstavljal (>25%) 30-35% (<40%) EV
– pomembna uravnotežena sestava maščobnih kislin.
• Mlečna maščoba vsebuje približno 2/3 NMK, 1/3 ENMK in < 5%
VNMK (Souci Fachman Kraut, 2007)
• Maščoba v mleku je pomemben nosilec energije, v maščobi
topnih vitaminov ter okusa.
Delež maščobe na enoto mleka/ml. izdelka :
• vpliva na energijsko (kalorično) vrednost, vsebnost holesterola, v
maščobi topnih vitaminov (zlasti vit. A),
• nima vpliva na vsebnost v vodi topnih vitaminov, joda, kalcija idr.
Smernice zdravega prehranjevanja v vrtcih in šolah
- maščobe v mleku in izdelkih
• Do dopolnjenega drugega leta naj otroci uživajo polno
mleko in mlečne izdelke (3,5%);
• Do vstopa v šolo naj otroci postopno preidejo na uživanje
delno posnetega mleka (1,6%);
• Odsvetuje se uživanje posnetega mleka (0,5%) do
dopolnjenega 5 leta starosti.
• Zaradi lažje organiziranosti prehrane se v vrtcih lahko
uporablja polnomastno mleko za vse strosten skupine.
Smernice zdravega prehranjevanja v vrtcih in šolah
– aditivi in arome
•
•
•
mikrobiološka varnost
prehranska varnost - boljša ekonomska in časovna dostopnost
do živil
pestrost
Izogibamo se izdekom, ki imajo
• dodan sladkor,
• umetna sladila,
• umetna barvila,
• umetne arome,
• in konzervanse.
Izziv je manjša uporaba aditivov, arom in dodanega sladkorja!
Namen EU sheme
“Šolsko mleko”
• Zdravstveni vidik: spodbujati
uživanje priporočenega mleka in
kakovostnih mlečnih izdelkov med
otroci in mladostniki.
• Vzgojno izobraževalni vidik: krepiti
znanje in veščine za zdravo
prehranjevanje in zdrav življenjski
slog od zgodnjega otroštva (kot SŠS).
• Zajeziti trend naraščanja debelosti
in zmanjšati breme kroničnih
nenalezljivih bolezni.
omogočiti enake
možnosti dolgoročnega
in rednega uživanja
mleka in izdelkov; ne
glede na socilano
ekonomski položaj otrok
in mladostnikov
Nova Uredba Komisije
(ES) št. 657/2008 in 966/2009 :
• Razširjen nabor izdelkov, ki sledijo današnjim
zdravstvenim in prehranjevalnim trendom
• DČ imajo možnost izbire produktov, ki jih želijo
vključiti v nacionalno shemo in možnost
postavitve dodatnih pogojev, v skladu z
nacionalnimi smernicami.
• Pomoč ni več odvisna od vsebnosti maščobe v
mleku…
Nova Uredba Komisije
(ES) št. 657/2008 in 966/2009 – razširjen nabor
Stari sistem
Novi sistem po Uredbi ES št. 675/2008
Mleko
Mleko (dodatno staremu sistem):
Mleko, čokoladno mleko, aromatizirano
mleko
Mleko s sadnim sokom, mlečni napitek brez
laktoze
Fermentirani mlečni izdelki:
Fermentirani mlečni izdelki (dodatno
steremu sistemu):
Navadni jogurt
Kislo mleko, kefir, fermetnirani mlečni
izdelki s sadnim sokom, sadni jogurt, skuta s
sadjem, kefir s sadjem
Sveži in predelani siri
Sveži in predelani siri
Skuta
Siri
Siri (dodatno steremu sistemu):
Siri
Siri
Priloga 2 - dodani mleko in mlečni izdelki z višjo vsebnostjo maščob !!!
EU shema
“Šolsko mleko”
• Večina DČ poroča, da je shema zelo dobro
sprejeta zaradi stabilnosti izvajanja in so že
opazne spremembe v uživanju mleka in izdelkov
• V šolskem letu 2009/2010 je bilo:
• v 26 državah članicah
• razdeljenih 313.562 ton mleka in mlečnih izdelkov
• 18.8 milijonov učencev
• z EU subvencijo 67 milijonov EUR.
Nekaj primerov dobrih praks šol:
http://www2.arnes.si/~osmbhajdina3/MLEKO/mleko.html
http://www.prezihovvoranc.si/OSPV,,utrip_sole/dogodki_in_odmevi_20102011#%3C/strong%3E%C5%A0olski%20radio%20%E2%80%93%20oddaja
%20o%20mleku%20in%20mle%C4%8Dnih%20izdelkih%3Cstrong%3E
http://www.zrss.si/default.asp?a=1&id=113
Hvala za pozornost !