Transcript Lombergarjevi dnevi 2012 verbiè

IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV V
KMETIJSTVU
Jože VERBIČ
Lombergarjevi dnevi, Hoče, 5. december 2012
1
Toplogredni plini
1 t CO2 =
1 t ekv. CO2
1 t CH4 =
21 t ekv. CO2
1 t N2O =
310 t ekv. CO2
1 t SF6 =
23 900 t ekv. CO2
1 t HFC =
1300 t ekv. CO2*
1 t PFC =
6500 - 9200 t ekv. CO2
* Odvisno od spojine, ta faktor uporabljamo v Sloveniji
2
Struktura izpustov TGP po plinih v Sloveniji, 2009
CH4
10%
N2O
6%
SF6, HFC,
PFC
1%
CO2
83%
VIR: ARSO
3
Viri izpustov CO2 v Sloveniji (2009)
Razdelitev skupnih emisij
Razdelitev emisij zaradi rabe energije
Industrijski
procesi
4%
Drugo
14%
Promet
34%
Energija
96%
Oskrba z
energijo
40%
Industrija in
gradbeništvo
12%
VIR: ARSO
4
Viri izpustov CO2 v Sloveniji (2009)
Razdelitev skupnih emisij
Razdelitev emisij zaradi rabe energije
Zajema tudi rabo energije v
kmetijstvu – 1,3 % od emisij
zaradi rabe energije
Industrijski
procesi
4%
Drugo
14%
Promet
34%
Energija
96%
Oskrba z
energijo
40%
Industrija
in in
Industrija
gradbeništvo
gradbeništvo
12%
12 %
VIR: ARSO
5
Viri izpustov CH4 v Sloveniji (2009)
Večji del (2/3) v
deponije odpadkov,
nekaj pri ravnanju z
odplakami (1/3)
Odpadki
26%
Drugo
0%
Energija
19%
Večji del v
premogovništvu,
nekaj zemeljski plin
Kmetijstvo
55%
VIR: ARSO
6
Viri izpustov N2O v Sloveniji (2009)
Nekaj manj kot ½
promet (katalizatorji!)
Drugo
3%
Odpadki
5%
Energija
15%
Industrijski
procesi
0%
Kmetijstvo
77%
VIR: ARSO
7
Struktura emisij TGP v Sloveniji v letu 2009
(ARSO 2011)
Kmetijstvo
10%
Odpadki
3%
Drugo
2%
Promet
27%
Goriva v gosp. in
komerc. rabi
11%
Goriva v
industriji
10%
Industrijski
procesi
5%
Energetika
32%
8
Toplogredni plini - Kjotski protokol
Obveznosti Slovenije - od izhodiščnega
obdobja 1985-1987* do obdobja 2008-2012
smo dolžni zmanjšati izpuste za 8 %.
Sektorski cilji niso določeni.
* Za večino držav je izhodiščno leto 1990
9
Gibanja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu za
Slovenijo, EU-27 in EU-15
SLOVENIJA 1986-2010
- 11,5 %
110
Indeks (1986=100)
100
90
80
Slovenija
Kjotski cilj za obdobje 2008-2012
EU-15
EU-27
70
20
12
20
10
20
08
20
06
20
04
20
02
20
00
19
98
19
96
19
94
19
92
19
90
19
88
19
86
60
Vir: ARSO, EEA, KIS
10
Zmanjšanje izpustov TGP v Sloveniji po
sektorjih (ARSO, 2011)
-4000
Drugo
Drugo
Odpadki
Odpadki
Kmetijstvo
Kmetijstvo
Goriva v gosp.
in komerc. rabi
Goriva v gosp.
in komerc. rabi
Goriva v
industriji
Goriva v
industriji
Industrijski
procesi
Industrijski
procesi
Energetika
Energetika
Promet
Promet
-2000
0
2000
4000
Sprememba izpustov TGP 1986-2009 (000 t ekv. CO 2)
-100
-50
0
50
100
150
200
Sprememba izpustov TGP 1986-2009 (%)
Vsi sektorji skupaj: - 3,9 %, če upoštevamo ponore: – 12,5 %
11
STRUKTURA IZPUSTOV TOPLOGREDNIH PLINOV V
KMETIJSTVU V LETU 2010
Metan skladiščenje
živinskih gnojil
21,92%
N2O skladiščenje
živinskih gnojil
7,13%
N2O - gnojenje
z živinskimi
gnojili
8,26%
Metan fermentacija v
prebavilih
33,94%
N2O - posredne
emisije zaradi
uhajanja N v
zrak
2,60%
Vir: KIS, ARSO
N2O - gnojenje
z mineralnimi N2O - paša
2,69%
gnojili
7,67%
N2O razkrajanje
žetvenih
ostankov
1,32%
N2O - biološka
vezava dušika
0,77%
N2O - posredne
emisije zaradi
izpiranja N v
vode
12,32%
N2O - gnojenje
z blati čistilnih
naprav
0,00%
N2O obdelovanje
histosolov
1,37%
1.963.000 t ekvivalentov ogljikovega dioksida
12
STRUKTURA IZPUSTOV TOPLOGREDNIH PLINOV V
KMETIJSTVU V LETU 2010
Prispevek govedoreje k skupnim izpustom
toplogrednih plinov iz kmetijstva v 2010:
65,6 %
Vir: KIS
13
Metan 2 – 12 %
bruto energije krme
Dogajanja v vampu
Mikrobna prebava beljakovin, celičnih sten,
škroba, sladkorjev, …
10 do 100 milijard bakterij na ml soka
100.000 do 1.000.000 protozoj na ml soka
14
Predlagani ukrepi in učinki – prireja mleka
 Povečanje mlečnosti z namenom zmanjšanja potreb po
energiji za vzdrževanje (selekcija, kakovostna krma,
optimalni obroki)
 Optimiranje obrokov glede vsebnosti beljakovin z
namenom zmanjšanja izločanja N
 Podaljšanje življenjske dobe krav molznic z namenom
zmanjšanja potreb po plemenskih telicah in zmanjšanja
izpustov med zrejo telic
 Izboljšanje reprodukcijskih parametrov z namenom
povečanja mlečnosti na krmni dan
 Povečanje deleža živali na paši, proizvodnja bioplina
15
PORAZDELITEV ZAUŽITE ENERGIJE NA ENERGIJO ZA PRIREJO
MLEKA IN ENERGIJO ZA VZDRŽEVANJE
Molznica:
10 kg mleka na dan
Energija za
prirejo
46%
Energija za
vzdrževanje
54%
Molznica:
30 kg mleka na dan
Energija za
prirejo
72%
Energija za
vzdrževanje
28%
16
IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV PRI PRIREJI MLEKA V
ODVISNOSTI OD INTENZIVNOSTI REJE*
Izpusti TGP (ekv. CO 2/kg mleka)
1,80
1,60
1,40
1,20
1,00
0,80
0,60
0,40
0,20
0,00
3000
4000
5000
6000
7000
8000
9000 10000 11000
Mlečnost (kg v standardni laktaciji)
*Vključno s posrednimi izpusti in izpusti pri gnojenju, izpusti pri vzreji telic niso vključeni
17
Predlagani ukrepi in učinki – prireja mleka
 Povečanje mlečnosti z namenom zmanjšanja potreb po
energiji za vzdrževanje (selekcija, kakovostna krma,
optimalni obroki)
 Optimiranje obrokov glede vsebnosti beljakovin z
namenom zmanjšanja izločanja N
 Podaljšanje življenjske dobe krav molznic z namenom
zmanjšanja potreb po plemenskih telicah in zmanjšanja
izpustov med zrejo telic
 Izboljšanje reprodukcijskih parametrov z namenom
povečanja mlečnosti na krmni dan
 Povečanje deleža živali na paši, proizvodnja bioplina
18
Vpliv dolgoživosti krav na izpuste toplogrednih plinov pri prireji
mleka (za molznice s 6000 kg mleka v standardni laktaciji)
Izpusti TGP (ekv. CO 2/kg mleka)
1,8
Didušikov oksid
Metan
1,6
1,4
1,2
1
0,8
0,6
0,4
0,2
0
1
2
3
4
5
6
7
8
Število laktacij v življenski dobi
*Vključno s posrednimi izpusti in izpusti pri gnojenju, vključeni izpusti pri vzreji telic
19
Predlagani ukrepi in učinki – prireja mleka
 Povečanje mlečnosti z namenom zmanjšanja potreb po
energiji za vzdrževanje (selekcija, kakovostna krma,
optimalni obroki)
 Optimiranje obrokov glede vsebnosti beljakovin z
namenom zmanjšanja izločanja N
 Podaljšanje življenjske dobe krav molznic z namenom
zmanjšanja potreb po plemenskih telicah in zmanjšanja
izpustov med zrejo telic
 Izboljšanje reprodukcijskih parametrov z namenom
povečanja mlečnosti na krmni dan
 Povečanje deleža živali na paši, proizvodnja bioplina
20
Izpusti TGP (ekv. CO 2/kg mleka)
Izpusti toplogrednih plinov v odvisnosti od načina reje
1,00
0,90
0,80
0,70
0,60
0,50
0,40
0,30
0,20
0,10
0,00
-8%
-3%
- 33 %
Didušikov oksid
Metan
Gnojevka
Hlevski
gnoj
Gnojevka
+ paša
Hlevski
gnoj +
paša
Bioplin
Bioplin +
paša
Ocene veljajo za molznice s 6000 kg mleka v standardni laktaciji
21
Izpusti didušikovega oksida zaradi gnojenja z
živinskimi gnojili
PAŠA- zaradi zmanjšanja zračnosti tal povzročajo neustrezni
načini paše povečanje izpustov didušikovega oksida
22
Možnosti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pri pitanju
Izboljšanje prirastov
Pitanje na večjo maso
Zmanjšanje zakola telet
Klavne prvesnice ?
Krave dojilje ?
23
Izpusti toplogrednih plinov pri govejih pitancih v
odvisnosti od intenzivnosti reje
Prirasti:
2006 842 g
2007 860 g
2008 845 g
2009 827 g
2010 831 g
Izpusti TGP
(ekv. CO 2 /kg klavnega trupa)
14
12
10
8
6
Didušikov oksid
Metan
4
2
0
0,70
0,80
0,90
1,00
1,10
1,20
1,30
Povprečen dnevni prirast (kg/dan)
24
Možnosti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov
pri pitanju
Izboljšanje prirastov
Pitanje na večjo maso
Zmanjšanje zakola telet
Klavne prvesnice ?
Krave dojilje ?
25
Program razvoja podeželja 2007-2013
 Ekološko kmetovanje – travinje (EKO)
 26.515 ha (89 % od zemljišč v ekološkem
kmetovanju)
 5.799.000 € (83,8 % od denarja, namenjenega
ekološkemu kmetovanju, 14,9 % od denarja
namenjenega kmetijsko okoljskim ukrepom)
 Sonaravna reja domačih živali (REJ)
 70.536 ha
 5.807.000 € (14,9 % od denarja namenjenega
kmetijsko okoljskim ukrepom)
Vir: ARSKTRP, podatki za subvencijsko leto 2011
26
Izpusti pri prireji mleka – učinek ukrepov PRP
EKO
REJ
PRPostali
Metan
0,847
0,801
0,753
Didušikov oksid
0,362
0,309
031,6
Skupaj
1,209
1,110
1,070
Izpusti
(kg ekv. CO2 na kg mleka)
+ 3,8 %
+ 13,0 %
27
Izpusti pri prireji mesa – Učinek ukrepov PRP
EKO
REJ
PRPostali
Metan
8,01
7,70
7,62
Didušikov oksid
2,73
2,44
2,39
Skupaj
10,73
10,14
10,01
Izpusti
(kg ekv. CO2 na kg mesa)
+ 1,3 %
+ 7,2 %
28
1,20
12
1,00
10
0,80
8
0,60
6
Mleko kg ekv. CO2/kg mleka
0,40
Meso kg ekv. CO2/kg kl. trupa
4
0,20
2
0,00
0
Izpusti pri prireji mesa
Izpusti pri prireji mleka
Slovenija – izpusti toplogrednih plinov pri
prireji mleka in mesa
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
29
KRAVA DOJILJA?
3545 kg ekvivalenta CO2 na leto
Če teleta obremenimo z izpusti krave dojilje, se izpusti na kg
30
govedine povečajo od približno 10 na 11 kg ekvivalenta CO2
Izpusti didušikovega oksida
Ukrepi za zmanjšanje izpustov
didušikovega oksida zaradi gnojenja z
živinskimi gnojili presegajo okvir
živinoreje – potrebujemo celovite rešitve
31
Didušikov oksid (N2O)
Beljakovine
v krmi
ATMOSFERA
N v živinskih
gnojilih
Mineralna
gnojila
Amonijak
Nitrit
N2
Nitrat
N2O
Nitrit
N2O
32
Osnovni vzroki za onesnaževanje okolja z
dušikovimi snovmi
 malomarno ravnanje z živinskimi in
mineralnimi gnojili
 preveč dušika v kroženju na kmetiji
ZNAČILNO ZA ŽIVINOREJO
33
Integrirano kmetijstvo
Kombinirana rastlinska pridelava in živinoreja, ki
omogoča učinkovito kroženje dušika na kmetiji.
Manjše potrebe po dušiku iz rudninskih gnojil
in s tem manjši izpusti N2O.
34
SPECIALIZACIJA
HRANA, BIOGORIVA, VLAKNA
Žita,
stročnice,
sadje,
zelenjava
itd.
ŽIVINA
N
N
N2
ŽIVINSKA
GNOJILA
KRMNE
RASTLINE
N
CO2
Fosilna
goriva
N
Mineralna
Gnojila
35
DIVERZIFIKACIJA
HRANA, BIOGORIVA, VLAKNA
ŽIVINA
N
N
ŽIVINSKA
GNOJILA
Žita,
stročnice,
sadje,
zelenjava
itd.
KRMNE
RASTLINE
N
Mineralna
Gnojila
36
Trendi v Sloveniji
LETO
2000
2010
Število kmetijskih gospodarstev
brez živine
9.015
15.998
Število kmetijskih gospodarstev
z živino
77.452
58.648
Spodbujanje prometa z živinskimi gnojili?
Vir: SURS
37
IZKORISTEK DUŠIKA
• Pridelovanje žit
30-60 %
• Piščančje meso
40 %
• Jajca
35 %
• Svinjina
30 %
• Mleko
25 %
• Govedina
15 %
• Prebivalstvo
?
38
Nekatere ocene za Slovenijo (2010)
Količina N (t)
Količina na ha
kmet. zemljišč
(kg/ha)
N v živinskih gnojilih (korigirano
na izgube z amoniakom)
31.522
65
N v mineralnih gnojilih
27.486
57
Biološka vezava N
2.484
5
Izgube N z amonijakom
13.735
28
Izgube N z didušikovim oksidom
1.779
4
N v odplakah prebivalstva
11.111
23
39
SKLEP - Predlog usmeritev
 Izboljšanje učinkovitosti reje domačih živali ob
upoštevanju naravnih danosti
 Ključni poudarek – izboljšanje kakovosti krme s travinja in
obrokov za prežvekovalce
 Izboljšanje kroženja dušika in povečanje simbiotske
vezave dušika
40
SKLEP - Predlog usmeritev
 Spodbujanje načinov rabe in obdelave tal, ki ne
povečujejo emisij CO2 oz. zagotavljajo ohranitev ali
povečanje zalog ogljika v tleh
 Spodbujanje učinkovite rabe energije v kmetijstvu
 Spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov
na način, ki ne konkurira pridelovanju hrane
Po ocenah za 2011 izkoriščamo za proizvodnjo bioplina
le 0,2 % gnoja goved, 13,8 % gnoja prašičev in 5,8 %
gnoja perutnine.
41
SKLEP - Predlog usmeritev
 Povečanje samooskrbe s hrano in spodbude za
vzpostavitev lokalne oskrbne verige s hrano
42
POZIV – Zmanjšajmo izpuste toplogrednih
plinov!
• Zakaj?
podnebne spremembe bodo najbolj prizadele kmetijstvo
s toplogrednimi plini izgubljamo energijo in dušik
Kaj nas lahko prepriča?
Cena N iz mineralnih gnojil (€/kg)
1,2
1
0,8
0,6
0,4
0,2
0
92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11
43