Transcript Prenesi datoteko

H. WOLF, G. MAHLER,
R. STRAUSS
HUGO WOLF 1860-1903
Slovenj Gradec – slovenske korenine,
vzgoja v nemškem duhu
Glasbena družina
Šolanje: Gradec, Št. Pavel, Maribor
Študij: Dunaj (R. Fuchs), klavir, harmonija
1881, dirigent opere v Salzburgu
1884 – Dunaj, kritik, skladatelj
Bolezen, umre na Dunaju
HUGO WOLF
SAMOSPEVI (ok. 300)
Goethejeve pesmi
Mörikejeve pesmi
Eichendorfove pesmi
Španska pesmarica
Italijanska pesmarica
HUGO WOLF
SAMOSPEVI: glasba podrejena ideji
pesnika, ideje Wagnerja
Melodika nastaja iz besedila
Glasba slika razpoloženja
Klavir in glas – harmonična celota
Klavir – zvočnost orkestra: predigre,
medigre, epilog – simfonična pesnitev v
malem
SAMOSPEVI
Vsebinska raznolikost
Različnost likov, karakterjev
Ljubimci, potepuhi, humoristi
Lovci, mornarji, kralji
Uživači, stoiki, verniki…
Raznolikost okolij
HUGO WOLF
GODALNI KVARTETI
Godalni kvartet, d-mol, 1878-84
Intermezzo v Es-duru za godalni kvartet,
1882-86
Italijanska serenada, 1887 (prva oblika za
mali orkester), enostavčna, ljudska
tematika
HUGO WOLF
SIMFONIČNE PESNITVE
Penthesilea, 1883-85, simf. pesnitev
Najpomembnejše delo te vrste med Lisztom
in R. Straussom
Italijanska serenada (simf. pesnitev, izšla
post humno)
OPERE
Der Corregidor, 1895
PRELOM STOLETJA
Slogovni pluralizem na vseh področjih
humanistike
SIMBOLIZEM – nasprotje NATURALIZMU
HISTORICIZEM (t.i. Jugendstil)
GLASBA slogovno VEČSTRANSKA,
SVOBODNJEŠA
GUSTAV MAHLER 1860-1911
Židovskega rodu, r. - Češka, u. – Dunaj
Študij: dunajski konservatorij (Bruckner)
Pianist, kapelnik
Bad Hall, 1880, Ljubljana, 1881-82,
Olomouc, Dunaj, Praga, Leipzig…
Operni ravnatelj: Budimpešta, Hamburg,
Dunaj – 1897, direktor dvorne opere
GUSTAV MAHLER
Dunaj, dirigent v OPERI
legendarne izvedbe Mozartovih del
1907, Metropolitanka, New York,
filharmonija
1895, pretopi v katoliško vero
1902, poroka z Almo Schindler
Bolezen srca
POGLED NA SVET
Prepričanje v neuspeh – resignacija
Malodušnost
Romantično idealizirani pogled na svet
Glasba visokih idealov
Psihološka večbarvnost
Bogata inštrumentacija – orkester pojmuje
kot celoto
POMEN
Nerazumljen v svojem času
Uspeh 8. SIMFONIJE, 1910
Pomeni prekinitev romantičnega stoletja
Časti ga atonalna dunajska šola
Ni bil inovator v harmoniji – bogat izraz do
ekspresivnosti
Nadaljeval A. Schönberg, A. Berg
GUSTAV MAHLER
OPERNI DIRIGENT (opere ni napisal)
SIMFONIK
Mojster PESMI v klavirski in orkestralni
izvedbi:
VANDROVČEVE PESMI
DEČKOV ČUDEŽNI ROG
PESMI ZA UMRLIMI OTROKI
Teme pesmi vpletene v SIMFONIJE
SIMFONIJE, 11 DEL
10. nedokončana, 11 – PESEM O
ZEMLJI
ZGODNJE OBDOBJE, 1883-1900
1. simfonija, D-dur, 1884-88, TITAN
Glavna tema: Davi sem šel čez poljane
Praizvedba kot simf. pesnitev, 1889
1896, Mahler program opusti
SIMFONIJE
2. SIMFONIJA, c-mol, 1893/94,
praizvedba 1905
5 stavkov
V posameznih stavkih pesmi iz zbirke Dečkov
čudežni rog
Povezuje preprosto ljudsko pesem in
poznoromantično stopnjevanje harmonije
(finale)
Simfonična kantata
SIMFONIJE
4. SIMFONIJA G-dur, 1899/1901
Tradicionalni 4 stavki
Pesmi iz Dečkovega čudežnega roga
Otroški sopranski solo v 4. stavku
Raba starih nemških napevov
Vzori v Schubertovi glasbi
SREDNJE USTVARJALNO OBDOBJE
1901-1907
5. SIMFONIJA – kontrapunktičnost
6. SIMFONIJA – “Tragična”
7. SIMFONIJA – polimelodična
8. SIMFONIJA, Es-dur, 1906/07
SIMFONIJA TISOČEV, orkester, zbor, solisti
1. st. binkoštna himna
2. sklepni prizor iz Fausta
ZADNJE USTVARJALNO OBDOBJE
1908-1911
9. SIMFONIJA D-dur
4 stavki
Gosta struktura glasbenega stavka
10. SIMFONIJA Fis-dur
Skicirana
Dokončal zet ERNEST KŘENEK
 glasba izrazito osebne narave
Vice, Zbogom, moje strune - avtobiografska
11. SIMFONIJA
PESEM O ZEMLJI
6 pesmi za alt in tenor po kitajskih verzih v
prevodu
Poznoromantična napetost
Nagnjenost h komornemu orkestrskemu
zvoku
Dvojne fuge, pentatonika
Melodične anomalije
RICHARD STRAUSS 1864-1949
 Po rodu Nemec
 Vzori: Liszt, Wagner
 München, kapelnik dvorne opere
simfonične pesnitve
Renesansa Mozartove umetnosti
 Berlin, dirigent opere
Obdobje opernih del
 Dunaj, upravnik opere
 Samostojno delovanje
RICHARD STRAUSS
SLOG:
Različnost, od naturalizma do
impresionizma in ekspresionizma
Spreminjanje oblik glede na vsebino:
naturalizem, drastična harmonija,
bitonalnost, meje tonalnosti
Skrajna zvočna sredstva kot slikanje
besede, značajev….
NAJPOMEMBNEJŠA DELA
SIMFONIČNE PESNITVE
Don Juan
Till Eulenspiegel
Tako je dejal Zaratustra
OPERE
Elektra
Saloma
Kavalir z rožo
Obvezni slušni primeri
H. Wolf: samospevi
“Im frühling” (Mörike),
G. Mahler
Simfonija št. 4, 1. st.
R. Strauss
Simf. pesnitev Tako je dejal Zaratustra