Transcript Prenesi datoteko

MANNHEIMSKA ŠOLA
DRUGA POLOVICA 18.
STOLETJA
RAZSVETLJENSTVO –
GALANTNI SLOG
Vrnitev k naravi – odmevi med
plemstvom in meščanstvom
Gluckova operna reforma
Mozartov Beg iz seraja
Neizumetničenost
Podeželska folklora
Preprostost
Osebni izraz…
RAZSVETLJENSTVO –
GALANTNI SLOG
Melodija s spremljavo
Čiste oblike
Ravnovesje med obliko in vsebino
Rameaujeva harmonija – konec
kontrapunktičnega mišljenja, nova
melodija
Vzorci Stamiza in Haydna – vpliv
na romantiko
RAZSVETLJENSTVO –
GALANTNI SLOG
1751 –enciklopedija razsvetljenstva
Temelj splošne estetike
Spevoigra, zgled občutljivega sloga
Galantni slog – nasprotje “učenemu”
kontrapunktičnemu slogu
Glasba se obrača k ljubitelju
Spevna melodika
Lahkotna ornamentika
plesi
RAHLOČUTNI SLOG, 1740‒1780
PROTI BAROČNEMU AFEKTU IN
PATOSU
NEPOSREDNI IZRAZ OSEBNEGA
OBČUTJA
ČAS MANNHEIMSKE ŠOLE
Stamiz in Haydn – napoved zlate dobe
simfonije in komorne glasbe
Umetnost meščanstva: saloni, koncertne
dvorane
Vpliv na nacionalna gibanja
ZNAČILNOSTI GLASBE
HOMOFONIJA
SONATNA OBLIKA, prej suita, fuga
KONTRASTI
OBČUTLJIVO IZVAJANJE
DIDAKTIČNE ŠOLE ZA
INŠTRUMENTE, flavta, violina
J. J. QUANTZ
L. MOZART
SONATNA OBLIKA
Od klavirja do orkestra
Dvojna tema, harmonsko nasprotje
Originalnost tematike
Tematska obdelava – izpeljava
Dramatika - v modulacijah
Umetnost prehodov
Izpisane harmonije
Cikličnost stavkov
Ljudska tematika
SONATNA OBLIKA
1. st., Allegro
2. st. počasen, pesemski značaj
3. st. menuet, kasneje scerco
4. st. finale, rondo ali sonatna forma
oblika:
Godalnega kvarteta
Simfonije
Klavirskih del
Operne uverture
SONATNA OBLIKA
Homofona spevnost
Ideal naravnosti
Vzor v ljudski pesmi
Simetrija – periodika –
racionalizem
Univerzalnost, humanost
Izobraževanje meščanstva
Ideali francoske revolucije
ESTETIKA GLASBE
Platonovi vzori: glasbi vladajo:
Mera
Število
Red
Harmonija
Ustvarjalnost
Posnemanje naravnih zvokov
Umetnikova izpoved z melodijo in
harmonijo
ZNAČILNOSTI ČASA
Preglednost instrumentalnih oblik
Pojav glasbene kritike
Razvoj orkestra
Dominira posvetno
Komične opere
Štiristavčnost – pravilo
Solistični koncert - tristavčnost
ZNAČILNOSTI ČASA
Spremembe v instrumentariju
orkestra
Godalni kvartet – nadomesti
baročni continuo
Osamosvajanje viole
Razvoj komorne glasbe – godalni
kvarteti – klavirski trio
Oboe in rogovi – polnejši
harmonski stavek
MANNHEIMSKA ŠOLA
Razvoj orkestralnega igranja
Zmanjševanje opernih družin
Razseljevanje čeških glasbenikov
Korenine v italijanski glasbi
Lastne poteze
Prevlada melodija – ukinitev general
basa
Soda števila taktov: 2, 4, 8
Plesi, ljudska melodika
MANNHEIMSKA ŠOLA
Tematska gradnja
Motivično delo
Variirane oblike
Kontrasti namesto baročnih afektov
Temi: T – D
Sestava orkestra 1756: 20 vl, 4 vio, 4 vč,
2 kb, 2 fl, 2 ob, 2 fg, 4 horni, trobente,
pavke v paru
Menuet še ni stalnica
MANNHEIMSKA ŠOLA
Crescendo – ni terasaste dinamike
Manheimski vzdih – ton zastane
pred razrešitvijo
Tema na razloženih akordih
Karakteristične figure na sosednjih
tonih
Okraski: tremolo, pavza, dinamična,
agogična znamenja, hitri preobrati,
dramatičnost…
MANNHEIMSKA ŠOLA
Samostojni stavki pihal
Priljubljenost klarineta
Rogovi – vloga zadržanih tonov –
orkestrski pedal
Podvajanje instrumentov v parih
Ozke lege
Lesena pihala po registrih nad
godali
VPLIVI MANNHEIMSKE ŠOLE
HAYDN
Široka lega vseh inštrumentov
Pihala pomakne med godala
Svetlejše barve
Mešani zvok
BEETHOVEN
Godala nad pihali
Enakomernejša razporeditev instrumentov
Močni učinki posameznih instrumentov
JAN VACLAV STAMITZ
(1717‒1757)
Čeh po rodu
Od 1741 deloval na dvoru v Mannheimu
Od 1745 dvorni kapelnik
Orkestrski trii za 2 vl in bas
Simfonije
Violinski koncerti in sonate
Raba melodij iz češke ljudske glasbe
JAN VACLAV STAMITZ
Povečana impulzivnost glasbe
Gibkost glasbenih misli
V 1. st. utemeljil dvotematiko nasprotij
Značilni počasni stavki
V menuetih vpliv čeških plesov
Uvedel zadnji hitri stavek
Eden prvi skladateljev štiristavčne
simfonije
OBVEZNI SLUŠNI PRIMERI
Johann (Jan Vaclaw) Stamitz:
Orkestralni trio B-dur, op. 1