Transcript joseph haydn

JOSEPH HAYDN
(1732‒1809)
GODALNI KVARTET
SIMFONIJA
ORATORIJ
SONATA
JOSEPH HAYDN





Navdih v ljudski pesmi
Instrumentalni skladatelj
Zaslužen za uveljavitev instrumentalne
glasbe
Godalnega kvarteta
Kontakti z Mozartom, medsebojni vplivi
JOSEPH HAYDN






V mladosti igral čembalo, violino, pel v
Štefanovi c. na Dunaju
Prijateljeval z libretistom Metastasijem
Imel stike z C. W. Gluckom
1759, prva simfonija v mannheimskem slogu
Od l. 1761 kapelnik pri grofih Esterhazy
Igral bariton, 6-7 strun za igranje, 10-15
diatoničnih alikvotnih strun
JOSEPH HAYDN




1766, selitev na grad ob Nežiderskem jezeru
Operno, lutkovno gledališče, orkester
Haydn postane glavni kapelnik
Povezanost narave in umetnosti – bistvena
poteza Haydnove glasbe
JOSEPH HAYDN
VPLIVI
STIL 60. LET
- Povezoval baročne in koncertatntne prvine z
novimi trendi
- Italijanska melodika
- Mannheimska šola
- Češki temperament
JOSEPH HAYDN


VPLIVI
STIL 70. LET
Vrhunec rahločutnega sloga
 Časa viharništva
 Poudarjena čustvenost
 Pogoste molove tonalitete
 Vznemirljivi tremoli, sinkope, sforzati
 Razvije tehniko tematske obdelave

JOSEPH HAYDN

STIL 80. LET
Čas zrelosti
 Ruski godalni kvartet, op. 33
 Prvi vrhunec klasicizma – vpliv na Mozarta
 Na Haydna vplivali Mozartova melodika in
kromatika
 Naročilo za 6 Pariških simfonij

JOSEPH HAYDN

STIL 90. LET
Pozna dela
 Razpust Esterhazyjevega orkestra
 Selitev na Dunaj
 Potovanje v London
 1790-1792, 6 Londonskih simfonij
 Častni doktorat Oxfordske univerze

JOSEPH HAYDN


1794-1795, drugih 6 Londonskih simfonij
1797 na Dunaju ustvari himno Bog, obvaruj
cesarja




Adagio v godalnem kvartetu op. 76, št. 3
1798, po angleških vzorih oratorij Stvarjenje
1801 – oratorij Letni časi
1803, premine
KLAVIRSKA GLASBA





Do 1795 zloži več kot 50 SONAT in drugih
klavirskih del
Različni slogovni vlivi, Ph. E. Bach
Nove tehnike igranja, še naslon na tehniko
čembala
Nove oblike in vsebine
Belkantistična melodika med D. Scarlattijem
in L. van Beethovnom
GODALNI KVARTET

Izhaja iz baročne TRIO SONATE
Bistveno oblikoval godalni kvartet
 Odpade general bas
 Dokomponiran srednji glas
 VIOLA dobi nov pomen
 Čisti GODALNI STAVEK
 Oštevilčeni basi še dolgo v praksi

GODALNI KVARTET





Prvi kvarteti: majhne suite za 4 godala
Vpliv polifonega sloga
Zrela dela štiristavčnost
Vsak instrument je enakovreden, individualiziran
ravnovesje partiture
GODALNI KVARTET





TEMATSKA OBDELAVA, vzor simfonije
Po vzoru kontrapunktične obdelave baročne
fuge
Po l. 1781, gradnja temelji na simfonični
gradnji
Op. 33, ptičji kvarteti (trilčki v menuetu),
Škrjančkov kvartet op. 64, št. 5
Londonski vpliv, op. 71, op 76, vrhunec
oblike
Pozni godalni kvarteti, op. 71, op. 76






Drznejši melodični postopi
Smele modulacije, oddaljenih tonalitet
Meje oblike razširja
Najava romantike
Kombinacije sonatne forme in rondoja v
finalih
Intimnost in poduhovljenost
HAYDNOVA SONATNA FORMA






Razširi ekspozicijo, izpeljavo in reprizo
Intenziviral tematsko in motivično gradnjo
Več dramatike v 1. st.
2. st. tema z variacijami
3. st. menuet, ljudska tematika, plesi,
izrazita ritmika, aba s triom, vpliv na Beeth.
Scherzo
4. st. rondo ali sonatna forma, tudi oba,
živahnost, vedrina, orkestralni efekti
HAYDNOVE SIMFONIJE







Nastale med 1759 do 1795, po naročilu
Od št. 31, praviloma štiristavčnost
Prve v slogu predklasike
Od 1780 uveljavil načelo tematičnokontrapunktične obdelave, istočasno v kvartetu
Prešerne šale!
Vpliv Mozartove melodike
Vrhunec 12 Londonskih simfonij
HAYDNOVE SIMFONIJE






Leta 1784, 6 PARIŠKIH SIMFONIJ, 82-87
Zrelost, štirstavčnost
Izrazit značaj posameznih stavkov
Motivično skladanje oblikuje formo
Povezuje HOMOFONI STAVEK S
POLIFONIM
Vplivi na: Beethovna, Brucknerja, Brahmsa
HAYDNOVE SIMFONIJE

Individualiziranje zvoka GODAL







VIOLINE melodično in tematično vodijo orkester
VIOLA, osamosvojitev, prej podvajanje vl in bas.linije
PIHALA dobijo melodično vlogo, podprta z
violinami
Pomen KLARINETA, uvede v Londonskih simf.
Dunajski unisono (oktavna podvojitev: fg/fl/ob
ROGOVI (harmonija), dolgi držani toni, podaljški
cevi,
TROBILA, akordična podpora (prej contin.)
HAYDNOVE SIMFONIJE






Dinamika: naraščanje - upadanje
Programski naslovi
homofona spevnost, izvor v ljudski tematiki,
ideal naravnosti
Povezava glavne in druge teme
Simetrija tem, štiri in osem taktne periode –
utelešenje racionalzma
Vera klasike v MERO in RAZUM
HAYDNOVE SIMFONIJE




Fantazija v oblikovanju forme
Inovativnost v instrumentalnih in formalnih
možnostih
Sozvočje forme in vsebine: npr. tridelnost
sonatne oblike 1. st.: izvirnost tematike in
izpeljava obeh tem, dramatika modulacij
Londonske simfonije – izhodišče za
Beethovna,
HAYDNOV ORATORIJ






Odraz Haydnove globoke religioznosti
Zgledi Haendla
STVARJENJE, 1799, besedilo iz geneze,
Izgubljeni raj
Prvi posvetni oratorij v nemškem jeziku
Libretist in Haydn – prostozidarja,
svobodomiselnost
Poveličuje modrost ustvarjanja sveta
STVARJENJE






Uvertura: svet iz kaosa preide v red, tema se
spremni v svetlobo, posnemanje živalskih
glasov
Vpliv na programsko glasbo
Polifoni ZBORI, FUGE, velike zasedbe
Simfonična gradnja
Ljudske melodije
Tonsko slikanje
Obvezni slušni primeri
Joseph Haydn



Godalni kvartet op. 64, št. 5 , Škrjančkov
kvartet
Londonske simfonije – Izbor:
št. 94, Z udarcem na pavke ali simf.
Presenečenje, št. 100 -Vojaška, št. 101 - Ura