Transcript Kreutzerjeva sonata

LUDWIG VAN BEETHOVEN
(1770-1827)
KLAVIRSKE SKLADBE
KOMORNA GLASBA
GODALNI KVARTET
SIMFONIJA
LUDWIG VAN BEETHOVEN
V mladosti improvizator na klavirju
Od. L. 1792 selitev na Dunaj
Kratko študiral pri Haydnu
Klavirski virtuoz
Po l. 1800 novo obdobje
Instrumentalna glasba
Boj z boleznijo, zagrenjenost, stiske….
LUDWIG VAN BEETHOVEN
 Glasbenim oblikam vtisnil globlji izraz
 Nakazuje sodobno umetnost
 Izražanje vsega človeškega – ideja določa
glasbi značaj
 3 ustvarjalna obdobja: do 1800 vplivi Haydna in
Mozarta, po 1800 – razvoj glasbene oblike v
delih:
Kreutzerjeva sonata za vl in kl
Sonati Waldstein in Appassionata za kl
Simfonija Eroica, 4., 5., 6. simf.
LUDWIG VAN BEETHOVEN
Od 1817 – 9. simfonija, Missa Solemnis,
klavirske sonate, godalni kvarteti
Vizionarstvo v slogu in oblikah
Odmik od tradicionalnega sloga in oblik
Mističnost
Svet gleda skozi glasbo
SKLADBE ZA KLAVIR
Prehod s čembala na klavir
Kontrasti, kultura udarca
Delitev literature: orgle – klavir
Beethovnova igra: težnja po izrazu in klavirski
slog vplivata na klavirsko igro 19. st.
Improvizirane fantazije v svobodni obliki
Zapis kadenc h koncertom
Variacije po tujih vzorih
SONATE
32 del, tudi neglasbene vsebine (Viharna,
op. 31)
Oddaljevanje od sonatne oblike
Sonata izključno umetniško izrazno
sredstvo
Kontrastni motivi v variacijski odvisnosti
Eksperimentiranje z zvokom klavirja
Sonate
Razvojno širjenje oblike
Misli imajo pesniški pomen
Osebni temperament
Slikanje življenja
Op. 13, c-mol, Patetična, 1799
počasen uvod, punktiran ritem francoske
uverture
Zavedanje posledic bolezni
Sonate
Sonata Quasi una fantazija, cis-mol
Spreminja tradicionalno obliko
Izraz globokih ljubezenskih strasti in
razočaranja
Sonata v d-molu, Vihar
Po Shakespearovi tragediji
Slikanje oseb in njihovih likov
Sonate
Op. 57, Appassionata, f-mol
Skrajno stopnjevanje zmogljivosti klavirja
Opuščanje veljavne estetike
Velike zvočne mase,
Rastoči akordi
Gibanje v protipostopih
Velika čustvena nasprotja
Variacijska pesnitev
Klavirski stavek – približevanje orkestru
Zadnje sonate, op. 101 - 111
Zadnje sonate – nagibanje k polifoniji op. 106, zaključek z veliko fugo in
belkantističnim izrazom
Op. 111, zadnja sonata
1. st., uvod, figurirani deli, c-mol
2. st., variacije, C-dur, naraščanje izraza v
melodiji, ritmu, tempu, zvoku, polifoniji
KOMORNA GLASBA
10 VIOLINSKIH SONAT
Kreutzerjeva sonata, op. 96 v G-duru
SONATE ZA VIOLONČELO, VARIACJE
KLAVIRSKI TRIO – nove izrazne možnosti
KLAVIRSKI KVARTET
GODALNI KVARTET
GODALNI KVARTETI
Očiten razvoj oblike
Pozni kvarteti (5) – več stavkov; 6- op. 130
v B-duru, 7 stavkov – op. 131 v cis-molu
Ignorira obliko in modele
Vodi ga motivično jedro
Polifona gradnja
Ekspresivnost v izrazu
Simfonična gradnja
GODALNI KVARTET
Od klasicizma najznačilnejša oblika
klasicizma
Beethoven nadgradi osebni izraz oblike
3 ustvarjalne skupine
5 poznih kvartetov, 1822-26
Polifono izročilo
Dramatika sonatnega stavka
Čustvenost novega časa
SIMFONIJE
Razširi simf. gradnjo, stopnjevanje
čustvenega izraza
Pesniške zamisli, poslušalcu zgolj namig h
koncentraciji
Zaporedje v izrazu: dramatična, lirična…
Mnogoličnosti skladateljevega
temperamenta
Globoki čustveni impulzi
SIMFONIJE
1. simf. C-dur, deloma Haydnov vpliv
Vodi k razpadu funkcionalnega harmonskega
sistema
Vztrajno ponavljanje istega tona – C
Vsebina in oblika se razširjata
Stavki prerastejo v cikel
Scerco nadomesti menuet
Pomen finala
SIMFONIJE
3. simf., Eroica, Es-dur, 1804
Sprva im. Sinfonia grande intitolata Bonaparte
Opuščanje formalnih vezi oblike
Prva velika simfonija sploh
Arhitekturni načrt gradnje dela
Velike dramatične in čustvene napetosti
Moč začetnih udarcev – vodilna misel
Disonančni akordi
3. simf., Eroica, Es-dur
2. stavek, izpovednost žalne koračnice
3. stavek, Scerco – lovska tematika
ognjevita in heroična coda
Kontrapunktična tema, variacije
SIMFONIJE
 6. simfonija, Pastoralna, F-dur, napoved
programske glasbe, 1808
 Vpliv na Berliozovo Fantastično simfonijo
 in kasnejšo simfonično pesnitev
Nastala kot odmev sprehodov v okolico Dunaja
Opisni naslovi
1. st. motiv iz ljudske pesmi
2. st. posnemanje narave
3. st, kmečki ples
4. st. nevihta
SIMFONIJE
 9. simfonija, d-mol, 1817 – 1824
Po Schillerjevi Odi radosti
Simbol bratstva, praznično slavje
Polna pesniška govorica, beg od absolutne glasbe?
1. st. glavna misel po 16 uvodnih taktih
2. st. scerco, značilna raba pavk, pretirana veselost
3. st., počasen, variacijski principi
2. in 3. stavek razvijata vsebino in vzdušje prvega
stavka
SIMFONIJE
4. st., Presto, povzetek glavnih tem prvih 3.
stavkov, recitativ čela, nato nova melodija
5. st. nova melodija bariton uvede zborovski
finale: “O Freunde, nicht diese Töne…”
Zadnji del zveni kot oratorijska zvrst
Finale – 5 variacij na temo Schillerjeve Ode radosti
Od variacij do dvojne fuge
“Turška glasba” in stopnjevanje v codo
Individualiziran zvok instrumentov
Obvezni slušni primeri
Sonate
Op. 13, c-mol, Patetična, 1799
Op. 57, Appassionata, f-mol
Komorna glasba
Kreutzerjeva sonata, op. 96 v G-duru za vl in kl
Simfonije: št. 3, 5, 6, 9