Transcript J. S. BACH 1685-1750

J. S. BACH 1685–1750
DOBA RAZSVETLJENSTVA
RAZSVETLJENSTVO
 Čas evropskega meščanstva
 Cilji: zdrav, kritičen razum v






Književnosti
Umetnosti
Filozofiji
Politiki
Javnem življenju
KOZMOPOLITIZEM
RAZSVETLJENSTVO
 Zavrže:





Nadnaravnost v religiji
Metafiziko
Formalizem
Nasledstvo avtoritet
priviligiranost
RAZSVETLJENSTVO
 Prizadevanja za








Politični
Družbeni
Znanstveni
Moralni
Tehnični napredek človeštva
Zdrav razum
Empirično raziskovanje
Svobodo človeka -VOLTAIRE, ROUSSEAU
GLASBENIKI
RAZSVETLJENSTVA
 BACH
 HAENDL
 VIVALDI
 TARTINI
 D. SCARLATTI
 COUPERIN
 RAEMEAU
 PERGOLESI
ZNAČILNOSTI GLASBE
prve pol. 18. st.
 INSTRUMENTALNA IN VOKALNA
POLIFONIJA, kot nasprotje
 GALANTNI STIL – drugačna
monodija, po 1700




spevnost,
lahkotna okrašenost,
homofonija, preprosta harmonija
pregledna oblika - plesi,
ZNAČILNOSTI GLASBE prve pol.
18. st.
 Drobna motivika,
 nizanje glasbenih misli
 Couperin, D. Scarlatti, Telemann
 RAHLOČUTNI SLOG – ok. 1730




spevnost,
večji kontrasti, kromatična napetost
ekspresivna, dinamična nasprotja
motivi vzdihov - zadržki
RAHLOČUTNI SLOG




Menjavanje dura in mola
Oddaljene tonalitete
Poudarjanje čustev in domišljije
Večanje subjektivnosti
J. S. BACH – G. F. HAENDL
 BACH:







umirjen,
skromen,
introvertiran…,
posveča se instrumentalni glasbi,
polifonija,
neobičajno prepletanje glasov,
disonančnost
J. S. BACH – G. F. HAENDL
 HAENDL:








nemiren,
ambiciozen,
željan slave…,
obsežna vokalna dela,
izrazita ritmika,
zvočnost,
efektnost,
konsonanca…
J. S. BACH
 Eisenach – Leipzig
 1703, violinist v Weimarju
 1703-08, organist
Arnstadt/ Mühlhausen
 1708-17, dvorni organist, Weimar
 1717-23, dvorni kapelnik, Köthen
 1723-50, kantor, Tomaževa
cerkev, Leipzig
J. S. BACH
 Cerkveni glasbenik, protestant
 Izumitelj instrumentalnih fug
 Mistika, poduhovljenost,
religiozni simboli v glasbi
 Vpliv na glasbenike 20. stoletja
 Iz družine mestnih piskačev,
organistov, kantorjev
 Z 18. leti izobražen organist,
violinist, čembalist
J. S. BACH
 WEIMAR:dvorni org., komorni glasb.
 Orgelska dela, preludiji, fuge,
kantate
 KÖTHEN: dvorni kapelnik
 Brandenburški koncerti, Dobro
uglašen klavir, 1. del
 LEIPZIG: kantor v Tomaževi c.
 Pasioni, kantate, Dobro uglašeni kl.,
2 del, Umetnost fuge
J. S. BACH – vokalna dela
 PASIONI
 Matejev pasion
 Janezov pasion
 MAŠE (h-mol)
 “visoka maša”, 4 samostojne
skladbe
 BOŽIČNI ORATORIJ
 Sestavljen iz KANTAT
 KANTATE
J. S. BACH, duhovno-posvetna
enovitost
 ORGLESKA DELA:
 sinteza italijanskega
(Frescobaldi),
 južnonemškega (Pachelbel) in
 severnonemškega stila
(Buxtehude)
 Temeljijo na znanih oblikah:
preludiji, fuge, tokate, fantazije…
J. S. BACH, duhovno-posvetna
enovitost
 DOBRO UGLAŠENI KLAVIR




Preludiji in fuge – KONTRASTI
PARTITE
UMETNOST FUGE
GOLDBERGOVE VARIACIJE
J. S. BACH, KOMORNA GLASBA
 VPLIV ITALIJANSKE SONATE,
KONCERTA, CONC. GROSSA,
VIVALDIJA





Orkestrske suite
Konc. za čembalo
Skladbe za godala
Brandenburški koncerti
Umetnost fuge
J. S. BACH - LUTNJA
 Priljubljen Bachov inštrument
 tudi solistični inštrument
 Zapisovanje v dveh sistemih (ne
tabulature)
 4-7 del za lutnjo ali luteharpsichord
J. S. BACH - LUTNJA
 Preludij v c-molu BWV 999
 Fuga v g-molu, BWV 1000
 Preludij, Allegro in fuga v Es-duru
BWV 998
 Suita v g-molu BWV 995, 996
J. S. BACH - VIOLINA
 SONATE IN PARTITE za violino
solo
 Köthen, 1717-23
 3 CERKVENE SONATE,
 4 stavki (speven, fugiran…)
 3 PARTITE,
 plesni stavki,
 polifoni in linearni (arpegii)
J. S. BACH - VIOLINA




Nemška violinska igra:
polifona igra - dvojemke
manj virtuozna kot italijanska
Pesemske oblike,
 variacije
 cancone
 sonate
J. S. BACH – VIOLA
 VIOLA, ORKESTRSKI
INŠTRUMENT
 Diskant viola da gamba (6 strun)
 Alt viola da gamba (prečke, 6 strun)
 Viola d’amore, 7 strun +
simpatetične strune
J. S. BACH – ČELO
 VIOLONČELO, generalbas, sol.
sonate
 Bas – tenor viola da gamba
 Violončelo
 Violončelo pikolo
J. S. BACH – ČELO





INŠTRUMENT ZA GENERALBAS
SOLISTIČNE SONATE, 1717-23
6 SOLO SUIT
6. za violo s 6 strunami
SONATA G-dur za violo da gamba
in čembalo ali
 Za 2 prečni flavti in basso c.
J. S. BACH – PIHALA, TROBILA
 PREČNA FLAVTA, “rahločutni
slog”
 Šole: Hotterere,
 1707, Quantz, 1752
 Izpopolnjena tehnika
 OBOA: soli v orkestru
J. S. BACH – PIHALA, TROBILA
 POZAVNE:
 SATB, ROG: orkester
 TROBENTA:
 solistično,
 v orkestru,
 fanfare, kot človeški glas
 FAGOT:
 generalbas, orkester, komorna dela
BACHOV ORKESTER








Ok. 1730 – Leipzig
2-3 1. violine, 2-3 2. violine
2 – prvi violi, 2 – drugi violi
2 – čela, 1 violin
2-3 oboe, 1-2 flavti
3 trobente
1 pikolo
1-2 fagota
Glasba za orkester







Razvoj:
od cancon da sonar,
koncerta,
intrade,
ritornella,
sinfonie,
sonate - do orkestrskih suit, vpliv
uverture
Glasba za orkester
 BACH, po l. 1740
 4 suite za orkester
 Plesni stavki
 SOLISTIČNI KONCERTI,
 za violino,
 čembalo
Concerto grosso
 6 BRANDENBURŠKIH KONCERTOV,
1721
 Posvečeni: Ch. L. von Brandenburgu
 Način izvajanja v Köhtnu
 17 inštrumentalistov
 Bach – viola ali čembalo
Concerto grosso
 KONCERT ŠT. 1, F - dur
 ZASEDBA: violina pikolo, 2 lovska
rogova, 3 oboe
 SOLI: vl. Pikolo, 2 rogova, 2 oboi
 TUTTI: 2 violini, 1 viola, violončelo
 VEČZBOROVSKI KONCERT
 STAVKI: italijanski koncert z
menuetom, stavki iz franc. suite
ORGLE, KLAVIR, KLAVIKORD,
ČEMBALO
 GOLDBERG VARIACIJE:
 kroženje v naravi in enotnost
pogleda na svet
 Aria – 30 variacij - Aria da Capo
 Aria:
 tema v basu,
 italijanski vzori, harmonsko ogrodje
v vseh variacijah
GOLDBERG VARIACIJE
ZNAČILNOSTI:
Podaljšanje teme,
kvartni intervali,
kadence, figure, lestvice,
arpegii…
 Oblike variacij




 triosonate,
 ples,
 fuga, kanon…