Transcript BENEŠKA ŠOLA

BENEŠKA ŠOLA
VEČZBORJE IN RAZVOJ
INSTRUMENTALNE GLASBE
BENEŠKA ŠOLA
Benetke – središče politične,
gospodarske in kulturne moči Evrope
Razcvet v 15. in 16. st.
Prispevek k humanizmu
Renesančna umetnost: Tizian,
Tintoretto..
Glasba: sijaj večzborja, koncertantno
načelo
VEČZBORJE
PEVSKA ŠOLA PRI SV. MARKU
(1403)
DVOJNE ORGLE – VEČZBORJE (z
inštrumenti)
RAZŠIRITEV PROSTORSKE
PERSPEKTIVE V SLIKARSTVU
NOVI UČINKI PROSTORA V
ARHITEKTURI
Utemeljitelj: ADRIAN WILLAERT
ZNAČILNOSTI VEČZBORJA
Več skupin – vokalne in instrum. zas.
Spreminjanje zasedb (SATB, SA, TB)
Dodajanje instrumentov
Dialog zborov, kompozicijski načrt
Delitev zbora po besedni in smiselni
celoti verza – CORO SPEZZATO
Barvitost -učinek na poslušalca
Potreba po blišču, čutnim vtisom…
VEČZBORJE
Stopnjevanje do 4 ZBOROV:
GLAVNI ZBOR
Po 4 pevci v vsakem glasu
brez inštrumentov
DRUGI ZBOR (cappella)
Različni inštrumenti in čembalo
VEČZBORJE
VISOKI ZBOR
manjše zasedbe z vliolino, cinki..
zgornji in spodnji glas inštrumenti
GLOBOKI ZBOR
manjše zasedbe: pozavne, godala, bas
in 3. orgle
ADRIAN WILLAERT
(ok. 1490–1562)
Nizozemec iz Brugesa
Delovanje: Pariz, Ferarra, Milano,
Benetke
kapelnik pri sv. Marku (35 let)
Ustanovitelj beneške šole in
večzbornega sloga – apsidalni zbori
Vplivni učenci: A. Gabrieli, G. Zarlino,
A. WILLAERT
DELA:
moteti
madrigali
villanelle
chansoni
parodijske maše
ricercari za inštrumente
A. WILLAERT
VEČZBORJE
Dialogi, odmevi, upoštevanje prostorske
razsežnosti
Stopnjevanje zvočnih skupin
Akordična gradnja kompozicijskega
stavka
ZNAČILNOSTI STAVKA
KOMPOZICIJSKI NAČRT
AKORDIKA
NARAVNO NAGLAŠEVANJE BESED
KROMATIKA – UČINEK
TONSKO SLIKANJE (št. 3, 4, triole…)
Gradacije v zaključkih
Solo, tutti
VPLIVI BENEŠKE Š. NA RAZVOJ
GLASBE
Vpliv na razvoj instrumentalne glasbe
Na pojav monodije – (samospev)
IZHAJAJOČE OBLIKE:
VEČZBORNE KANCONE Z
INSTRUMENTALNO SPREMLJAVO
ANSAMBELSKE SONATE
IZVAJALSKA PRAKSA (pomen orgel,
vloga kapelnika, instrumentov)
ANDREA GABRIELI
(med 1510 in 1520 – 1586)
upošteval načela beneške šole
Moteti, maše, madrigali,
ansambelske skladbe
Orgelske skladbe
Uvedel CONCERTATO
Spreminjanje zasedb (št. glasov,
zvočna barva)
GIOVANNI GABRIELI
MOTETI: večzborje stopnjuje do 22
glasov
Uvede instrumentalne zbore in v
partituri določa instrumente
Kromatika, čustvenost
Vpliv na razvoj: monodije,
instrumentalne sonate, večglasne
sonate
GIOVANNI GABRIELI
(ok. 1555–1612)
Sacrae symphonie (1597); Canzone,
Sonate
Canzoni et sonate (1615)
Sonata pian e forte (1597), dinamične
oznake
Sonata con tre violini e basso,
monodija
PREDSTAVNIKI BENEŠ. Š.
A. WILLAERT
CIPRIANO DE RORE
CLAUDIO MERULO
GIOVANNI CROCE
GIUSEPPE ZARLINO
ANDREA GABRIELI
GIOVANNI GABRIELI
VPLIVI BENEŠKE ŠOLE
Središče razvoja – Italija, od sredine
16. st.
Po G. Gabrieliju: C. Monteverdi
Po 1637 – vpliv na opero
Skupaj z rimsko šolo: baročni
množični slog
Vpliv na Nizozemsko, Nemčijo,
Češko: J. P. Swellinck, Gallus, H. Leo
Hassler, M. Praetorius, H. Schütz…