Transcript Prenesi datoteko

WOLFGANG AMADEUS
MOZART (1756‒1791)
ŽIVLJENJE IN DELO
OPERA
KLAVIRSKA GLASBA
SIMFONIJE…
Mozartova potovanja
• Središča duhovne kulture
• Munchen – Dunaj – nemška mesta - Pariz
– London – Nizozemska – Italija
• Odmevni koncerti
• Potovalni instrument - KLAVIKORD
MISELNI SVET DOBE
• Razsvetljensko gibanje: Anglija, Francija,
Nemčija, Avstrija….
• Voltair, Rousseau, Leibnitz, Kant
• Konservativnost šolstva
• Verski značaj šolskega sistema – zaviranje
naprednih filozofskih idej
• Meščanske ideje: svoboda, enakost,
bratstvo
IDEJE V MOZARTOVIH OPERAH
• Meščanska ideologija
• Figarova svatba - enakost
• svobodomislenost - Don Giovanni, aria
Viva svoboda
• Narodni jezik v opero - prebujanje
meščanskega sveta
• Vera v razum
IDEJE V MOZARTOVIH OPERAH
• RAZUM – oblikovanje logične, razvidne
zgradbe – sonata, simfonija
• Čustvovanje dobi novo logiko, razvidna in
jasna čustva
• Estetika dobe: okus individualen
HABSBURŽANI, GLASBA IN
MOZART
• Tradicija ustvarjanja cesarjev
• Podpiranje glasbe habsburških vladarjev
• Dunaj – glasbeno središče sveta
• Jožef II, ljubitelj italijanske opere, podpora
nemški operi (basist, violist, čembalist,
pianist)
MOZART NA DUNAJU
•
•
•
•
•
•
Priložnostna operna naročila
Častno mesto komornega skladatelje
Želja po položaju dvornega skladatelja
Tekmec A. Salieri
Cesarjevo občudovanje Mozarta pianista
Član prostozidarstva
Operno ustvarjanje
• Prva opera pri 12. letih
• Bastien in Bastiena – prva nemška
spevoigra
• Vpliv potovanja v Italijo (Sammartini,
Piccini, Padre Martini)
• Seznanitev s kontrapunktom
• Častni član bolonjske akademije
filharmonikov
Operno ustvarjanje
• Opera buffa, singspiel (ni bil Gluckov
naslednik)
• Tradicionalne oblike
• Stil italijanske opere
• Ni posnema racionalizma v operi kot Gluck
• Opera glasbena stvaritev, ne drama
• Sugestivno portretiranje likov
Operno ustvarjanje
• Človeška bitja iz življenja
• Njihov dinamični razvoj (Gluck,
nadčlovečnost, liki se ne spreminjajo)
• Realizem v slikanju ljudi
• Objektivnost pri gradnji vlog
• Opera buffa, opera seria, singspiel
SINGSPIEL
• Vpliv francoske opere comique,
sentimentačnost, komičnost, idealizem
– Govorjeni dialogi
– Pesmi
– Kratke arie
– Ansambli
– Voudvili
– Igralci oz. operni pevci
BEG IZ SERAJA, 1782
•
•
•
•
Arije junakov v italijanskem načinu
Služabniki preproste pesmi
Ni še izrazitih ansamblov
Voudvili – iz fr. podeželske glasbe,
poulično gledališče
• - klasicistična človečnost, dobro nad zlim,
solistične kitice, zborovski refreni
ČAROBNA PIŠČAL, 1791
• Libreto Schikaneder, spoj pravljic,
čarovnije, burke, idealizma
• Prostozidarske teme (sreča človeštvu,
čaščenje človekoljubnosti, prijateljstva)
• prva velika nemška opera
• Značilnosti singspiela (govorjeni dialogi),
opere buffe
ČAROBNA PIŠČAL
• Navidezno preprosta pravljična zgodba
• Simbolni pomeni
• Etični ideali, plemenitost humanizma,
bratstvo in enotnost
• Modrost in humanost premagata mračne
sile maščevanja in nasilja – ideje
PROSTOZIDARSTVA
ČAROBNA PIŠČAL
•
•
•
•
•
•
KITIČNE PESMI
ČUSTVENI SPEVI TAMINA IN PAMINE
KOLORATUREN ARIJE KRLAJICE NOČI
VELIČASTNI ZBORI
ANSAMBLI, RECITATIVI ACCOMP.
PROTESTANTSKI POLIFONI KORAL
(drugi finale)
ČAROBNA PIŠČAL
• Podrejenost DRAMI
• GLASBA OZNAČUJE OSEBE IN
POLOŽAJE
– PESMI
– LIRIČNE IN KOLORAT. ARIJE
– DRAMATIKA V FINALIH…
– SIMBOLIKA ŠTEVIL (prostozidarstvo)
Druge opere
•
•
•
•
•
•
FIGAROVA SVATBA, 1786
Vrhunec komične opere
Simbol meščanske revolucije
ILDOMENEJ, 1780/81
Vrhunec opere serie
Prastari konflikt med ljubeznijo in prisego
bogovom
MOZART IN KLAVIR
• Prednost klavirju s kladivci
• Improvizator (fantazije, variacije, predigre..)
• Globlja vsebina, prožnejša oblika, poglobil in
izboljšal sonatno formo
• Sonate (18)
– Hadynovi vplivi, J. Chr. Bacha
– Rahločutni slog, Ph. E. Bach
– Mannheimske manire (mannh. in pariške sonate)
MOZART IN KLAVIR
• SONATE: slogovna raznolikost, spevnost
• SONATA A-dur, KV 331, Alla turca
– Nima sonatnega stavka
– 1. tema z variacijami
– 2. Menuet
– 3. Alla turca, koračnica, v slogu turkerij,
posnemanje “turške muzike” (boben, činele,
triangel)
sonata KV576
•
•
•
•
Nastala 1789
Bogato kontrapunktično tkivo
Povezave s Fantazijo in sonato v c-molu
1. st., prevladuje odločna tema, nasprotje
dolce (2 tema)
• 2. st., premišljujoča, ganljiva tematika
• 3. st., veselje, prekipevajoča čustva,
polifonske podrobnosti
SIMFONIJA, 40 simfonij
• Zgodnje: vplivi italijanske operne sinfonije, J.
Chr. Bach, mannhem. šole, potovanje v Pariz
• Vpliv Haydna: tematska obdelava: izločanje
motiva in njegova samostojna obdelava
• Motivično komponiranje: kombinacije,
ponavljanja, razširitve, skrajšave v ritmu,
harmoniji, modulacije, polifono vodenje motivike,
dinamika…
SIMFONIJA
• Vplivi Haydna: Simfonija D-dur, KV297
(Pariz); Simf.Haffner, D-dur, KV 385
(Dunaj), Praška simf., D-dur, KV504
• Vrh ustvarjanja: zadnje 3 simf.: Es-dur, KV
543, g-mol, KV 550, C-dur – Jupiter, KV
551
SIMFONIJA
• Velik korak od Haydna, korak do
Beethovna
• Simfonija v Es-duru, KV543
– Drzne harmonske kombinacije
– Odmik od družabnega vpliva
– Avtonomnost umetnine
– Zunajglasbeni vplivi, osebna doživetja
SIMFONIJE
• Simfonija g-mol, KV 550, št. 40
• Upodobitev dramatične usode, depresije
– Učinki s kromatičnimi sekvencami
– Širok spekter strasti
• Simfonija C-dur, KV 551, št. 41,
– Finale, sonatna oblika s fugiranimi deli po
Bachu, sredi veselega razpoloženja
– Cantus firmus c-d-f-e, gregorijanski izvor
– Simbol božanske dovršenosti
SIMFONIJA
•
•
•
•
•
•
Ni družabnih vplivov
Avtonomnost umetnine
Stavki ciklične enote
Glasbene ideje skladateljeve notranjosti
Povezava različnih formalnih tipov
Doživetja osebne narave, literarni in drugi
vplivi
Obvezni slušni primeri
• OPERA
– Beg iz seraja: UVERTURA, aria Blondine: Welche
Wonne, welche Lust, sklepni voudvile
– Čarobna piščal: Uvertura, aria: Der Vogelfänger bin
ich (Sem ptičar), Dies Bildnis ist bezaubernd schön
(Ta podoba je očarljivo lepa), arija kraljice noči, kvintet
Hm, Hm, Hm!, Ach, ich fühls (Ah, čutim), finale
KLAVIR
Rondo, D-dur, KV 485, Sonata KV 576
SIMFONIJE: ŠT. 39, 40, 41