Transcript Prenesi datoteko

ITALIJANSKA BAROČNA OPERA
J. PERI
C. MONTEVERDI
Rimska šola
Opera v Benetkah
OPERNI ZAČETKI - FIRENCE







VPLIVI:
Liturgična drama in pesemske igre
Šolska drama (zbori, pesmi)
Drame s scensko glasbo
Pastirske drame
Madrigalne komedije
Medigre k predstavam - intermezzi
FLORENTINSKA KAMERATA 1580/92





Akademski krog po antičnem vzoru
Posnemanje učinkov antične glasbe
Monodija – petje ob kitari/lutnji,
instrumentih s tipkami
G. CACCINI, Evridika, 1600
J. PERI – Dafne, 1598, Evridika, 1600
–
–
Stile recitativo, general bas
Zbori – kot prekinitve recitativa
VSEBINE PRVE OPERE







PASTORALNE DRAME – pastirske igre
Grška mitologija
Močna čustva
Čudeži
Čarovnije
Presenečenja (manierizem)
Dramma per musica, opera ok. 1600
DRAMMA PER MUSICA

PARTITA V DVEH SISTEMIH
–
–

UVOD
–

VOKAL
INSTRUMENTAL (ČEMBALO, LUTNJE)
FANFARE
PROLOG
–
RECITATIV, PREDSTAVITEV TEMATIKE (suhi
recitativ)
CLAUDIO MONTEVERDI






Vplivi: MADRIGAL – instrum. spremljava
Disonanca – nosilka dramatike
Napetosti – približevanje KANTATI in
OPERI
BALETNI VLOŽKI (vpliv francoskega
baleta)
OPERE: ORFEJ 1607, ARIADNA – 1608
KRONANJE POPEJE - 1642
OPERA – VPLIV NA RAZVOJ OBLIK
SIMFONIJA
 UVERTURA
 ARIJA
 RECITATIV
 KANTATA
 PASIJON

CILJI MONTEVERDIJEVE OPERE







MITOLOŠKE ZGODBE
IDEALIZIRANJE ČLOVEKOVEGA
ŽIVLJENJA
PRIKAZOVANJE ŽIVLJENJSKIH RESNIC
ČLOVEŠKI OBČUTKI, AFEKTI
Beseda vodi glasbo
Melodija - nosilka duševnih stanj
Inštrumentarij dobi izrazno vlogo
ZNAČILNOSTI SLOGA



Stile recitativo – pripovedujoče, vodi v
Stile espressivo in
Stile rappresentativo – uprizarjajoči
–
–
–
Prikaz dejanj in čustev
Svoboda disonance
Raba tonalitet – delitev po značilnostih: g-molžalost, F- dur-veselje…
MONTEVERDIJEVA OPERA






RECITATIVI
ARIJE
DUET
MADRIGALNI SESTAVI
PLESNE TOČKE
Temelji recitativni ariji, dvodelni ariji in
ariji da capo
Monteverdijeva opera





Orkestralni nastopi:
UVERTURA
RITORNELI
Kot KONTRASTI RECITATIVU
VLOGA ORKESTRA
–
–
Opisovanje prizorov, pozavne-smrt, regal-duše
umrlih, orgle-Orfej, godala-spanje
Uvertura – podzemlje….
Monteverdijeva harmonija






SVOBODNA RABA DISONANCE IN
DINAMIKE
SVOB. RABA ČETVEROZV. in PETEROZV.
ZMANJŠANE SEPTIME
ZVEČANE KVINTE
MODULACIJE – efekti, Kronanje Popeje
VZOR oblikovanja karakterja in strasti
OPERA V RIMU – 1. pol. 17. st.






Iz Firenc v Rim, Benetke, Neapelj
NOVOSTI: recitativ z izrazitejšo
MELODIČNO LINIJO
UVERTURA, kasneje tip francoske in italij.
Vpliv na Scarlatijevo in Lullyjevo uverturo
BALET
Stefano Landi, Luigi Rossi, A. Stradella
OPERA V RIMU






NOVOSTI: humornost, KASTRATI
Zametki OPERE COMIQUE
Recitativo secco (čb)
Recitativo accompaniato (ork.)
ZBORI, polifonija, personifikacija pojmov
VPLIVI: duhovna opera, opera buffa,
oratorij, Mozart in Rossini
OPERA V BENETKAH




Monteverdi – 1613, kapelnik pri sv. Marku
Dela po naročilu, zgod. motivi, fantastika
1637 – prvo javno gledališče
Opera , potreba nižjih slojev, komične figure
–
–
–
–
Kopičenje scenskih efektov
Zmanjšanje orkestra in zbora
Orkester: godala, pihala, ukinitev zbora
Solisti: dueti, terceti, kvarteti
OPERA - NAČIN ZABAVE







Melodika BEL CANTA
Razvija se ARIOZNOST
Recitativ – označuje osebe, generalbas
SINFONIJE – operne predigre, akord. –
hom.
LIBRETO – GLASBA, dramatika
Spremljavo določa kapelnik
Francesco Cavalli, C. Monteverdi