Transcript Prenesi datoteko

Ruska peterica,
P.I. Čajkovski
NACIOLNALNE ŠOLE
KLASIČNA GLASBA V RUSIJI
•
•
•
•
•
Začetki klasične glasbe v Rusiji:
17. - 18. stoletje, dvorne opere
ITALIJANSKI SKLADATELJI
Petrograd, cesarica Katarina I
GLINKA – Ivan Susanin ali Življenje za
carja, 1836
MIHAEL GLINKA (1804-1857)
• Oče ruske glasbe v narodnem duhu
• Utemeljitelj narodnega sloga
• Nacionalne šole – vplivi francoske
revolucije
• Romantični čas ponovno odkrije vrednote
folklornih elementov
• J. G. Herder – “glasovi narodov”, hvala
dosežkov Slovanov
MIHAEL GLINKA
•
•
•
•
Ustvarjanje iz domačih virov, domoljubnost
Študij v Berlinu
Vzori: Weber, Bellini, Donizetti
IVAN SUSANIN ali ŽIVLJENJE ZA
CESARJA, 1836
• Prva ruska domoljubna opera
– ruski melos
– poljski plesi: poloneza, mazurka…
MIHAEL GLINKA
• RUSLAN IN LJUDMILA: Puškinova
pravljica, ruska mitologija
• Etična zmaga dobrega nad zlim
• Združi italijansko koloraturnost in nemško
romantiko z orientalizmi
• Nasprotovanje dvornih krogov – selitev v
Andaluzijo
• Kot pionir ruske nacionalne glasbe cenjen
po smrti
ALEKSANDER DARGOMIŽSKI
1813-1869
•
•
•
•
•
•
•
Naslednik GLINKE
Spojitev zahodnega in ruskega sloga
Potovanje v Pariz, vplivi velike opere
Vrnitev v Rusijo: kritični realizem
RUSALKA, 1855, po Puškinu
Drama iz življenja kmečkega ljudstva
Deloma velika franc. opera, ruski kolorit
RUSKA PETERICA
•
•
•
•
•
CEZAR KJUJ
MILIJ BALAKIREV
ALEKSANDER BORODIN
MODEST P. MUSORGSKI
RIMSKI KORSAKOV
MILIJ BALAKIREV 1837-1910
•
•
•
•
•
•
•
Graščakov sin, Nižji Novgorod
Naravoslovec, navdušenec nad Mozartom
V Petrogradu zbral ob sebi enako misleče
USTVARIL RUSKO NACONALNO ŠOLO
Učitelj, mentor Musorgskega
Ustanovitelj sodobne glasbene šole
Organizator in dirigent koncertov
MILIJ BALAKIREV
• Zbiral ljudsko glasbo, vpletanje v lastna
dela
• Dela: 2 SIMFONIJI, 2 KONCERTA ZA KL
• Uvertura in simfonična pesnitev RUSIJA,
TAMARA
• Navdih na Kavkazu
• VODJA GLASBENEGA RAZVOJA
ALEKSANDER BORODIN
1833-1887
•
•
•
•
•
ZNANSTVENIK IN GLASBENIK
Študij v Heidelbergu
Petrograd – prof. kemije
Srečanje z BALAKIREVIM:
NAVUŠENJE NAD NARODNIM
PROGRAMOM
• Postane pomemben člen peterice
ALEKSANDER BORODIN
• GLASBA: temelj ljudska melodika
podeželja
• STEPNE SKICE IZ SREDNJE AZIJE za
ork.
• Orientalska barvitost
• Impresionistične harmonije
• 3 SIMFONIJE – klasična ruska dela
ALEKSANDER BORODIN
•
•
•
•
•
Opera KNEZ IGOR (staroruski ep, 12. st)
Ruske sage, plesi, zbori, kantilene
Načelo ustvarjanja: pevci – nato orkester
Portretiranje oseb, razmišljajoči liki
POLOVSKI PLESI – zaključni del, baletni
vložek, suita orientalskega značaja
MODEST P. MUSORGSKI
1839-1881
•
•
•
•
•
Glasbeni diletant , pianist – sicer vojak
Graščakov sin
Domače muziciranje, ljudska glasba
BALAKIREV UČITELJ IN VZORNIK
Vojaški stan zapusti zaradi bolezni,
postane uradnik in glasbenik
• Družina obuboža, osamljenost, bolezen
MODEST P. MUSORGSKI
•
•
•
•
BORIS GODUNOV - opera
HOVANŠČINA - opera
SOROČINSKI SEJEM – opera
NOČ NA LISI GORI – simf. pesnitev
• Vsa velika dela zapustil nedokončana
BORIS GODUNOV
•
•
•
•
•
OPERA STOLETJA
Nastala med 1868-1874
Ruska realistična opera
Naravna spevnost ruskega jezika
Opere ne označujejo arije in ansambli temveč MELOS
• INTONACIJSKO NIHANJE pesniške
besede
BORIS GODUNOV
• Navdih Puškinova drama iz staroruske
zgodovine
• Bogastvo LJUDSKE GLASBE
• 1896 predelal R. KORSAKOV (virtuoz
orkestracije in orkestra)
• Musorgski – HARMONIJA: sosledje dveh
dominantnih nesorodnih septakordov v
razmiku TRITONUSA
M. P. MUSORGSKI
•
•
•
•
•
Izvirna dokončana dela:
PESMI IN PLESI SMRTI
OTROŠKA IZBA
SLIKE Z RAZSTAVE za klavir
ZNAČILNOSTI: nizanje zaporednih
disonanc, napetosti brez rešitev, odmik od
klasične harmonije, nakazuje
impresionizem precej pred Debussyem in
Ravelom
RIMSKI KORSAKOV
(1844-1908)
• VPLIV NA RAZVOJ RUSKE GLASBE
• Učitelj generacije skladateljev, delovala še
v 20. stoletju – STRAVINSKI,
PROKOFJEV
• Mojster vrste glasbenih disciplin od
TEORIJE do INSTRUMENTACIJE
• Upravitelj zapuščine kolegov peterice
• Dokončal GODUNOVA, HOVANŠČINO,
KNEZA IGORJA
RIMSKI KORSAKOV
• Navdušen na rusko ljudsko glasbo, od katere se
je umetniško oddaljeval
• Občudovalec WAGNERJA
• most med skladatelji novega kova in
ČAJKOVSKIM
• Melodije v staroruskem slogu, ni citatov ljudskih
melodij
• Drzne harmonije
• Starogrške lestvice
RIMSKI KORSAKOV
•
•
•
•
•
PRAVLJIČNE OPERE (13 del)
Sneguročka, Pravljica o carju Saltanu..
Nesimetrični taktovski načini
HARMONIJA V OKVIRIH klasične teorije
ZLATI PETELIN, 1907, satirična opera z
revolucionarno tematiko
• Vodilni motivi, zv in tritonus akordi, zgled
STRAVINSKEMU IN PROKOFJEVU
• Odstavljen s konservatorija
RIMSKI KORSAKOV
•
•
•
•
•
ORKESTRSKA DELA:
RUSKA VELIKA NOČ, 1888
Spomin na Musorgskega in Borodina
Ruska cerkvena glasba
Nasprotja med pravoslavnimi in
poganskimi obredi
• Glasba zvonov – odsev instrum. plesne
glasbe
RIMSKI KORSAKOV
•
•
•
•
•
ŠPANSKI CAPRICCIO, 1887
Spreminjanje orkestralnih barv,
Melodika po meri glasbil
Virtuozne kadence, španske teme
ŠEHEREZADA, zgodbe iz TISOČ IN ENE
NOČI
• Orientalizmi v melodiki in ritmiki
P. I. ČAJKOVSKI
1840-1893
• Poleg PETROGRAJSKE šole peterice in
Rimskega Korsakova
• MOSKOVSKA ŠOLA – ČAJKOVSKI
• Veljal za snovalca “zahodne” glasbe
• S SIMOFONIJAMI, BALETI dopolnil dela
Musorgskega, Borodina in Rimskega
P. I. ČAJKOVSKI
• Pravnik, glasbenik, uradnik
• Diploma pri A. Rubensteinu
• Nesrečne poroka, depresije, podpora N.
von Meck
• Občudovalec peterice
• Spoštoval dosežke zahodne glasbe, brez
fanatizma
P. I. ČAJKOVSKI
•
•
•
•
•
•
Klasik ruske glasbe po GLINKI
6 SIMFONIJ
3 KLAVIRSKI KONCERTI
1 VIOLINSKI KONCERT
Vplivi bratov Rubinstein, pogled na zahod
4 SIMFONIJA, 1877, posvečena N. von
MECK
P. I. ČAJKOVSKI
• Združil programsko vsebino s formalno gradnjo,
povezave z Beethovnovo 5. simf.
• 6 SIMFONIJA, Patetična, SKRIVNOSTNA
VSEBINA OSEBNE NARAVE
• KONCERT ZA KL IN ORK., b-mol, 1875,
prenova 1890
• BALETI, LABODJE JEZERO, 1877
• Začetnik razvoja ruskega baleta, vpliv na
Stravinskega in Prokofjeva
P. I. ČAJKOVSKI
• OPERA
• Vplivi: Gounod, Bizet, Massnet, rusko
ljudsko izročilo
• JEVGENIJ ONJEGIN, 1877, po Puškinu
• PIKOVA DAMA
• Preplet glasbene dramatike z liriko
• Človeški notranji spori, prizori s
psihološkimi prvinami
P. I. ČAJKOVSKI
•
•
•
•
Pomembna vloga orkestra
Vodilni motivi
Ni sprejel vseh Wagnerjevih načel
Prvenstvo ima ČLOVEŠKI GLAS, ne
orkester
• Opera razpoloženj, ne dramske akcije
• Vnesel valčke, poloneze, arije, zbori…
Obvezni slušni primeri
• M. P. Musorgski
– Slike z razstave
• P.I. Čajkovski
– Koncert za klavir in orkester b-mol