Prenesi datoteko

download report

Transcript Prenesi datoteko

RAZVOJ OPERE V 19. STOLETJU

C.M. von Weber – opera v Nemčiji G. Meyerbeer – opera v Franciji G. Bizet in operni realizem

NEMŠKA ROMANTIČNA OPERA

     

ZNAČILNOSTI: Ljudske pripovedke Zgodovinske in junaške teme Naravne in nadnaravne sile Ideja odrešitve Ljudsko upodabljanje okolja

NEMŠKA ROMANTIČNA OPERA

    

Italijanske glasbene oblike Vplivi ljudske melodike Instrumentacija –simbolika zvoka Vodilni motiv Recitativ in arija se preoblikujeta v DRAMSKI PRIZOR

Vpliv opere ČAROSTRELEC

    

Patriotski in umetniški pomen Odmevi po vsej Evropi Dvignila zavest o nemški operi Izvajanje v več jezikih Vpliv na naslednje generacije skladateljev in na

nastanek NACIONALNIH OPER

Vpliv opere ČAROSTRELEC

     

M. Glinka:

Življenje carja Samuela, Ruslan in Ljudmila

Bedrich Smetana, Prodana nevesta Vpliv na H. Berlioza C. Debussy – “Weber - duhovni oče nacionalne opere” P. Hindemith – Metamorfoze I. Stravinski – Weber: umetnik oblike in zvoka

Carl Maria von WEBER (1786-1826)

 

meščanska opera ČAROSTRELEC – pomemben mejnik v razvoju opere Premiera l. 1821 – Kraljevo gledališče, Berlin

Dvorna opera tradicionalnega italijanskega klasicističnega tipa

Carl Maria von WEBER

   

Oče Franz Anton- gledališki direktor potujoče družine Carl Marija – velik talent Pri 11 letih učitelj M. Haydn, Salzburg Od 18. leta deloval v različnih nemških gledališčih

Carl Maria von WEBER

     

Praga: 3 leta operni direktor Pionir modernega dirigiranja Duhovna interpretacija Dresden, Berlin, Dunaj, London London: premiera OBERONA, smrt Izobražen, poduhovljen, artikulacija lastnih misli

Carl Maria von WEBER

   

Njegove predstave o opernem idealu: Enakovredno prepletanje vseh umetnosti v operi Izoblikujejo nov umetniški svet Vpliv na Wagnerjevo “CELOSTNO UMETNINO”

ČAROSTRELEC

   Singspiel z govorjenimi dialogi Podobnosti s Čarobno piščaljo Libreto: pripovedka, dogajanje na Češkem, 17. stoletje   Zgodba o dobrem in zlem Satan- akter hudobnih dejanj

ČAROSTRELEC

     TRADICIJA SINGSPIELA Arije v neapeljski tradiciji Francoske romance Moški lovski zbori Ljudske kitične pesmi

ČAROSTRELEC

    

WEBROVE NOVOSTI: UVERTURA : kantilena rogov v C-duru skrivnosti in pramoči – ZVOČNI SIMBOL NARAVE, gozda, kraja Obogati orkestrsko barvo razširi orkestrski zvok Skrajne lege glasbil (udarci pavk, tremolo godal, pizziccati kontrabasov, klarineti v globoki barvi…

FRANCOSKA OPERA: grand opera, opera comique, operni realizem

Pariz, 19. st., evropsko središče glasbene kulture

Avtohtoni zvrsti: OPERA COMIQUE, GRAND OPERA

Ustvarjalci v Parizu: Paganini, Chopin, Liszt, Rossini, Wagner, Verdi, Mayerbeer…

GRAND OPERA

 

Resna, velika opera DRAMATIČNA SPOJITEV Prekomponiranih recitativov – ni govorjenih dialogov – in glasbenih točk

 

G. Rossini: Viljem Tell (1829) G. Mayerbeer: Hugenoti (1836)

GRAND OPERA

    

GRAND OPERA – reprezentativna operna zvrst 30. in 40. let Odsev meščanske samozavesti Tehnični napredek Gospodarski uspehi Odrska vsestranskost

GRAND OPERA

   

Za doseganje učinkov: različni slogi in sredstva Barvite scene s številnim ljudstvom Nepričakovani obrati dogajanja

Velika in groba nasprotja med ljudskimi prizori in zasebnim življenjem Grobi in nežni čustveni izlivi

GRAND OPERA

 

SNOV: francoska romantika, Dumas, Hugo, iz srednjega veka v novi čas UPRIZORITEV : romantičnost, pravljičnost, čudežnost, ljudska občutja

GLASBENA SREDSTVA : tradicija: recitativo secc., arije cavatine, romance, balade, ansambli, veliki zbori, velik orkester, barviti učinki

GRAND OPERA

V tem stilu tudi:

 

G. VERDI :

Sicilijanske večernice, Don Carlos

R. WAGNER : Tannhauser (pariška priredba)

OPERA COMIQUE komična opera

  

OPERA Z GOVORJENIMI DIALOGI: Gluck, Mozart, Wagner (Večni mornar) Ravnovesje GRAND OPERI

ZGODOVINA : 1714, Pariz, nasprotje Lullyevi tragediji Lyrique VSEBINA : vedra, resna, tragična, vsakdanje meščansko življenje

OPERA COMIQUE komična opera

   

Številna imena prev pol. 19. st: Cherubini, Spontini… V drugi pol. 19. st. preide v PARIŠKO OPERETO in v LIRIČNO OPERO Lirična opera: Ch. GOUNOD: FAUST Preobrat iz komične v resno opero

Arije, baleti, govorjeni dialogi, veliki zbori, nato preide v znač. VELIKE OPERE

Realistična opera

   

GEORGES BIZET (1838-1875) Pretrgal nit z italijansko operno tradicijo CARMEN, 1875, simbol franc. glasbe

Pred tem nastale: Lovci biserov, 1863, suita Arležanka, 1872… SLOG: sprva govorjeni dialogi – opera comique

Preoblikovanje v recitative – bližje VELIKI OPERI

CARMEN

   

REALISTIČNA SNOV Meje med opernimi zvrstmi se zabrišejo Sredstva za doseganje odrskih učinkov Vpliv na verizem v operi (G. Puccini)

   

Vodilni motivi Lirične melodije Preglednost stavka Gledališki učinki z realističnimi sredstvi

CARMEN

     

Libreto, novela P. Merimee osebe: Micaela – realna, trdna oseba Carmen – poosebljen divji temperament Escamillo – nastopač, toreador Don Jose – dramatičen patos razočaranega ljubimca

CARMEN

   

Presegel operne klišeje Glavna vloga zgodbe: tihotapci, cigani Izraziti osebnostni profili Carmen nima velike arije: šansoni, plesne pesmi, habanera…

 

Medsebojni odnosi Spopadi človeških strasti

CARMEN

    

Peta beseda Ljudski plesi – dramski izraz Drzne izrazne harmonije Karakterizacija v glasbi

Poudarjena kromatika in spremljava označujeta Carmino bistvo Francosko glasbo, gledališče in opero spoji v novo celoto

CARMEN

    

BIZETOVA CARMEN – korak pred časom Izjemen spoj melodije in orkestra Učinkovit ritem Barvite harmonije Odlična orkestracija

Obvezni slušni primeri

 C. M. von Weber:  OPERA

Čarostrelec

, Uvertura  G. Bizet:  CARMEN, uvertura