Transcript Prenesi datoteko

ROMANTIČNO STOLETJE
FRANZ SCHUBERT
ROBERT SCHUMANN
ČAS ROMANTIKE IN 19.
STOLETJA
Beg od resničnosti, vsakdanjosti
Raziskovanje umetnin in globine
človeške duše
Zatekanje v historičnost – hrepenenje
po lepšem, v mistiko
Vpliv nemške literarne romantike
Hrepenenje po moči in smrti – motiv
odrešenja - Wagner
ZNAČILNOSTI ROMANTIČNE
GLASBE
Izražanje nenavadnih okoliščin
notranjega in zunanjega dogajanja
Glasbeno obliko določajo neglasbeni
motivi
Nova sredstva v harmoniji, ritmiki,
melodiki, barvanju zvoka, obliki
Umetniški individualizem: samota,
brezup, depresija…
ZNAČILNOSTI ROMANTIČNE
GLASBE
Premagovanje vsakdanjosti s
fantastičnimi rešitvami:
Pesmi o smrti
Sanjska doživetja
Prizori iz življenja
Fantazije
Zveza med besedo in tonom –
samospev, opera, glasbena drama
ZNAČILNOSTI ROMANTIČNE
GLASBE
Izraža človekov odnos do narave
Človeku nedostopne elemente:
ocean, visokogorje (C. M. von Weber,
Čarostrelec, R. Wagner, Leteči
Holandec, Nibelunški prstan…)
Oživljanje arhaičnih elementov:
polifonija, baročne oblike
Proučevanje ljudske glasbe:
posnemanje ljudske melodike
ZNAČILNOSTI ROMANTIČNE
GLASBE
Nagnjenje k eksotiki, tuji nacionalni
koloriti (F. Chopin)
Patos, strast pesniških oblik
Znanilci novega: Beethoven,
Schubert, Weber…
Vpliv klasicistične sonate: subjektivni
izraz, razširitev in odmik od tradicije
Izraz s samospevom in klavirsko
glasbo
ZNAČILNOSTI ROMANTIČNE
GLASBE
Romantika v pravem pomenu z
Berliozivo Fantastično simfonijo, R.
Schumann, F. Chopin
Klavirska dela – intimnost, ognjevitost
čustev
Obliko narekuje poezija, ideja –
simfonična pesnitev
Srečanje z lastno usodo
OBDOBJA ROMANTIKE
Zgodnja romantika: 1800 – 1830
Pojav iz nemške romantike v slovstvu
Pravljična, romantična snov – Weber,
Čarostrelec, ljudski značaj, praznoverje,
čudežnost
Schubertova pesem – izraz pesniškega
duha časa
OBDOBJA ROMANTIKE
VISOKA ROMANTIKA 1830-1850
Vplivi francoske revolucije po
Napoleonu, središče novih gibanj
Pariz
Francoska romantična literatura (V.
Hugo, A. Dumas…)
Berliozova Fantastična simfonija –
duh časa
OBDOBJA ROMANTIKE
Virtuoznost N. Paganinija
Lisztova virtuozna kariera
Chopinova klavirska glasba
Schumannova pesniška govorica
Mendelssohnov romantični klasicizem
Wagnerjeva glasbena drama
Verdijeva revolucionarna opera
OBDOBJA ROMANTIKE
POZNA ROMANTIKA 1850-1890
Cezura in revolucija 1848
Lisztove simfonične pesnitve
Wagnerjeve glasbene drame
Verdijeve zrele opere
Nova simfonija Brucknerja in
Brahmsa
Cecilijanstvo, historicizem, nacionalno
OBDOBJA ROMANTIKE
PRELOM STOLETIJ 1900-1914
Puccini, Mahler, Debussy, R. Strauss
Razvijanje skrajnosti
Poznoromantični pojavi:
impresionizem
Mladi Schönberg – prehod v
atonalnost
ROMANTIČNI SAMOSPEV
SCHUBERT – SCHUMANN –
BRAHMS – WOLF
Zgodnji samospevi – glasba za
domače muziciranje
Pozni : koncertna dela
Enakovreden simfoniji, komorni glasbi
in klavirski glasbi
ROMANTIČNI SAMOSPEV
ZNAČILNOSTI:
Beg iz realnosti, fantastičnost, mistika
Umetniški izziv v historičnosti:
zgodovina, ljudska pesem..
Posnemanje naravnega občutja:
povezava besede in glasbe – nova
umetniška celota
Klavir – enakovrednost glasu
ROMANTIČNI SAMOSPEV
Klavir v vlogi interpretacije vsebine
oz. izraza
Pred, med in poigre
Spremljevalne figure – tonsko
slikanje, značilna ritmika
Harmonija služi izrazu
Schubert uvede različne tipe
samospevov
TIPI SAMOSPEVOV pri F.
Schubertu
Kitična pesem, melodija in spremljava
enaki pri vseh kiticah (Popotovanje, 1823)
Variirana kitična pesem, spreminjanje
melodije in spremljave v določenih kiticah
(Postrv)
Prekomponirana pesem, vedno novi motivi
v melodiji in spremljavi, dramatika (Zimsko
popotovanje, pesmi o življenju in smrti)
F. Schubert, opus
Preko 300 pesmi, spreminjajoča
melodika, številnost nadihov, bogate
harmonije, dramatika, simfonična
gradnja
Klavirska dela, schubertiande
Pretanjen ritem
Zadržan izraz, neokrašenost
Glasbeni trenutki (Moments musicaux)
F. Schubert, opus
Kvartet v d-molu, Deklica in smrt (Der
Tod und das Mädchen)
Uporabil melodijo iz istoimenskega
samospeva, variacije
Godalni kvintet C-dur, 2 vl, viola, 2
čela
Klavirski kvintet A-dur, Postrv
Dodala s kb in klavir, izvirna zasedba, 5
stavkov, variacije
F. Schubert - simfonik
9 simfonij, zgledi Beethovna
L. 1822, Nedokončana simfonija, hmol
Znana od l. 1865
1. stavek: 8-taktni uvod, improvizacije
Poetičen značaj, pesemske teme
Nihanje med durom in molom
Individualne instrumentalne barve
Nedokončana simfonija, 8. h-mol
Ob imenovanju za častnega člana
glasbenih društev Linz, Gradec
Križanje klasične oblike in romantičnega
izraza
Hrepenenje po ljubezni, smrt, odrešitev
1. st: uvod: motivika nadaljnje gradnje;
motiv usode, ostinatni ritem
2. st. E-dur, motivika v naravnem rogu,
nihajoča polifonija, harmonska barvitost
ROBERT SCHUMANN 1810-1856
Študij prava, glasba, klavir v Leipzigu
Težave s prsti – skladatelj, glasbeni
kritik
Klavirska dela
Samospevi
Simfonije
Komorna dela
ROBERT SCHUMANN
Značilnosti opusa:
Do l. 1840, male glasbene oblike za klavir v
romantičnem slogu – zunajglasbeni vtisi
L. 1840, poroka s C. Wieck - samospevi
Po. L 1841 – klasicistični, baročni vplivi
Neposredna melodična in harmonska
glasbena govorica, virtuoznost
Paganinijevega tipa
1849- stopnjevanje izraznosti klavirja v
melodiki, deklamacija - koloristika
ROBERT SCHUMANN
Poznavalec romantičnega pesništva
Lirika- H. Heine
Združevanje pesmi v cikle: Pesnikova
ljubezen, 16 del, Heine
Prenovitelj klavirskega zvoka
Obogatil izraz igranja – lomljeni
akordi, rahločutnost, melodika
srednjih glasov, polimelodika, ritmično
bogastvo…
ROBERT SCHUMANN
Razpoloženjski naslovi pri klavirskih
skladbah: Zvečer, Sanjarjenje, Gozdni
prizori….fantazijski pristop k
ustvarjanju
3 sonate, op. 17 Fantazija – kot
nokturno, pooseblja nemško
romantiko, zasnovana kot velika
sonata za Beethovna (Bonn)
6 fug, vplivi Bacha
R. Schumann- klavirska dela
Izraz duševnih stanj in razpoloženj
Večje oblike se sestavljajo nizi kratkih,
povezanih skladb
Osrednja pesniška misel
Karneval
Simfonične etude
Fantazijske skladbe, op. 12, 1837
Fantazijske skladbe
Zvečer, podoba večernega miru
Polet, prekipevajoč ritem, zanos
navzgor
Črički, upodobitev samosvojega
temperamenta
Čudne sanje
Obvezni slušni primeri
F. Schubert: samospevi, Podoknica
(iz cikla Labodji spev), Lahko noč
(cikel Zimsko popotovanje);
F. Schubert: Nedokončana simfonija,
h-mol
R. Schumann: klavirska dela:
Fantazijske skladbe, op. 12