Transcript več

PRESEK DVEH RAVNIN
Fz
Splošni ravnini E in F se sekata v
premici, ki se imenuje presečnica. Če
sta ravnini podani s slednicami e1’,
e2’’, f1’, f2’’, je presečnica tista
premica s, ki spoji točki M in N, v
katerih se sekata ustrezni slednici
obeh ravnin.
N’’
Prebodišči presečnice ležita v
presečišču istoimenskih slednic
obeh presečnih ravnin.
f2’’
Ez
s’’
e2’’
V točki M’ se sekata obe prvi e1 in
f1, v točki N’’ pa obe drugi e2 in f2
slednici ravnin.
2x1
Ex
0
M’’ N’
Fx
s’
e1’
Ey
Fy
f1 ’
M’
PRESEK SKOZI PRIZMO
H’’
Ravnina preseka telo v liku, ki
ga imenujemo presek telesa.
Pri prizmi je presečni lik
mnogokotnik, katerega stranice
so sečnice mejnih ploskev
prizme z ravnino, ogljišča lika
pa so presečišča robov prizme
s to ravnino.
E’’ G’’ F’’
I’’
J’’
1’’
K’’
PRESEK POKONČNE PRIZME S
POLJUBNO RAVNINO
Pri preseku štiristrane prizme s
poljubno ravnino E nastane lik, ki
je omejen s točkami I, J, K, L.
Ez
E’’’
H’’’
I’’’
L’’
F’’’
J’’’
G’’’
1’’’
D’’
A’’ C’’ B’’
1’’
2 x1
3 x1
0
Ex
K’’’
E’ A’ I’
A’’’
D’’’
K’ B’ F’
e1’
L’’’
B’’’
H’ D’
J’
L’
C’’’
C’ G’
e2’’
Ey
O’’ P’’ N’’ R’’ M’’ L’’ J’’ K’’
PRESEK POŠEVNE PRIZME S
POLJUBNO RAVNINO
3’’
2’’
1’’
4’’
6’’
5’’
7’’
e2’’
8’’
0
G’’ H’’ F’’ A’’ E’’ B’’ D’’ C’’
2’’’
4’ 3’’’ 4’’
A’
5’
B’
P’
H’’’ H’
2’ 6’’’
G’’’A’’’
5’’’
3’
8’
C’
O’
G’ F’’’B’’’S1’’
8’’’
e1’
7’’’ 9’’’
E’’’C’’’
D’’’
N’
F’
D’
9’
6’
E’
7’
Ey
3 x1
P’’’ R’’’O’’’
Ex
9’’
1’’’
2 x1
Ez
J’’’N’’’
R’
K’’’M’’’
J’
L’’’
K’
L’
M’
V’’
PRESEK POKONČNE PIRAMIDE
S POLJUBNO RAVNINO
D’’
2 x1
Ez
G’’
1’’
F’’
E’’
C’’ A’’ S’’
D’’
e2’’
B’’
0
Ex
2’
4’
V’’’
3 x1
A’
D’’’
2’’’ 1’’’
G’
A’’’
D’
H’
S’V’
F’
B’
4’’’
E’
C’
C’’’
B’’’
Ey
e1’
V’
PRESEK POŠEVNE PIRAMIDE
S POLJUBNO RAVNINO
1’
G’
F’
Ez
e2’’
H’
J’
I’
2 x1
E’
D’
A’
A’’
C’
B’
3 x1
Ex
2’’’
V’’’
B’’3’’’
A’’’
G’’
S’’’ S’’
D’’’
4’’’
H’’
5’’’
F’’
6’’’
B’’’
C’’’ I’’
J’’
D’’
0
1’’’
E’’’
E’’
1’’
C’’
V’’
e1’
Ey
STREŠINE
Ker v tlorisni ravnini ne vidimo naklona strehe, si
pomagamo s stranskim risom. V tretjem risu je viden
profil strehe, kar pomeni, da je viden tudi kot pod
katerim se streha nagiba.
3 x1
Kjer se streha v 3. risu
seka z ravnino, ki je
vzporedna tlorisni, dobimo
točko. V tlorisni ravnini se
ta točka prikaže kot
premica, ki je vzporedna
obodu
strehe
(=
soslednica ravnine, ki
predstavlja ta del strehe).
3 x1
3 x1
STREŠINE
a1’’’
B
Soslednice, dobljene s pomočjo 3. risa, so
enako oddaljene od tlorisne ravnine in se
sekajo v točkah, ki skupaj z vogalom oboda
določajo linijo, ki je stik sosednijh strešnih
ravnin.
A
b1’’’
3 x1
3 x1
d1’’’
3 x1
j1’’’
3 x1
c1’’’
D
C
E
e1’’’
i1’’’
3x1
F
f1’’’
I
3 x1
G
H
h1’’’
g1’’’
3 x1
J
3 x1
3 x1