Transcript Document 7628597

Tumorji osrednjega
živčevja - TOŽ
[email protected]
Vsebina predavanja
TOŽ
etiopatogeneza
 epidemiologija
 razdelitev in stopnje malignosti TOŽ
(klasifikacija TOŽ, WHO 2008)
 klinična slika
 zdravljenje
 biološko vedenje TOŽ
 paraneoplastični sindrom
 prikaz primera

Etiopatogeneza
TOŽ
dokazana povezava

somatske DNA mutacije

X - žarki
imunska nezadostnost - AIDS
virusne infekcije (poskusne živali)


Obsevanje celotnega OŽ v starosti 3-11 let
 Vznik meningeoma po 10 do 32 letih

Etiopatogeneza
TOŽ
zaenkrat še nedokazana
povezava
vpliv električnega in magnetnega polja?
 poklicna izpostavljenost?
 kajenje?

Epidemiologija
odrasli
2% vseh tumorjev
otroci
na drugem mestu
(za levkemijami)
glioblastom
12-15%TOŽ
meningeom
13-19% TOŽ
meduloblastom
pilocitni astrocitom
Osnovna razdelitev TOŽ
primarni
nevroepitelijski
 glialni
 nevronalni
 mešani
 embrionalni
meningotelijski
hipofizni tumorji
mezenhimski
limforetikularni
germinativni
sekundarni
Nevroepitelijski TOŽ
glialni

astrocitomi 60%

oligodendrogliomi 10%
ependimomi 6%
mešani gliomi 10-20%
nevrinomi (švanomi)



6,8-8% (80-90% VIII. KŽ)
nevronalni in
mešani
gangliocitomi
0,1-0,5%



centralni nevrocitom
pinealocitom
displastični
gangliocitom
cerebeluma
gangliogliomi 0,4-6%
Nevroepitelijski TOŽ
Incidenca (rdeče) in umrljivost (modro) na
100 000 prebivalcev na leto
Astrocitni TOŽ





Pilocitni astrocitom
Difuzni astrocitom
Anaplastični
astrocitom
Gliomatoza možganov
Glioblastom
WHO I
WHO II
WHO III
WHO III(IV)
WHO IV
Pilocitni astrocitom (PA) WHO I


85% cerebelarnih
10% cerebralnih
Lokalizacija PA
Cerebelum
 Vidni živec
 Cerebrum (hipotalamus)
 Možgansko deblo
 Hrbtenjača

Lokalizacija PA
PA - makro
PA – mikro
PA - mikro
Ki67 (PI <1%)
Difuzni astrocitom (DA) WHO II

Čeprav v histološki
sliki ni znakov
anplazije oz
malignosti, tumor sodi
v II skupino po WHO
klasifikaciji zaradi
infiltrativne rasti in
nezmožnosti popolne
kirurške odstranitve.
Difuzni astrocitom (WHO II)
Anaplastični astrocitom (AA)
WHO III







Gostoceličnost
Jedrni polimorfizem
Mitoze
Proliferacija žilja
Proliferacija endotela
v eni vrsti
Infiltrativna rast
Ni nekroz
Anaplastični astrocitom (WHO III)
Gliomatoza možganov – GM
(WHO III-IV)
GM tip 1:
Infiltrativna neoplastična glialna (najpogosteje
astrocitna) rašča, ki zajame več kot dva režnja,
brez očitne tumorske rašče (WHO III).
 GM tip 2:
Infiltrativna neoplastična glialna rašča, ki zajame več
kot dva režnja + tumorska rašča (WHO III ali IV)

GM tip 1
Glioblastom (GBM) WHO IV




Najpogostejši gliom
Večinoma vznikne de
novo, redkeje iz DA
Kratka anamneza
Preživetje v povprečju
1 leto
GBM MR
GBM - makro
GBM
histološke lastnosti









Gostoceličnost
Jedrni polimorfizem
Mitoze
Proliferacija žilja
Glomeruloidne žilne strukture
Nekroze
Psevdopalisadno urejanje tumorskih celic ob manjših
nekrozah
Sinusoidalno razširjene in trombozirane žile v nekrozi
Infiltracija okolne možganovine
GBM - mikro
GFAP
Ki67 (PI 15-20%)
Oligodendroglialni tumorji


Oligodendrogliom
WHO II
Anaplastični (malig.)
oligodendrogliom
WHO III
Oligodendrogliom (WHO II)
Anaplastični oligodendrogliom
(WHO III)
Ependimalni tumorji

Miksopapilarni
ependimom WHO I

Ependimom WHO II

Anaplastični
ependimom WHO III
Ependimom (WHO II)
Anaplastični ependimom (WHO III)
Analplastični ependimom
Benigni nevroepitelisjki tumorji
WHO I
Pilocitni astrocitom
 Subependimom
 Miksopapilarni ependimom
 Gangliocitom
 Dezmoplastični infantilni astrocitom
 Disembrioplastični nevroepitelijski tumor

Embrionalni tumorji OŽ
(WHO IV)
Centralni PNET (Primitivni neuroektodermalni tumorji):
 Meduloblastom
 Supratentorialni PNET-i

Ependimoblastom
Dve posebni obliki embrionalnih TOŽ
 Meduloepiteliom
 Atipični teratoidni/rabdoidni tumor (ATRT)
PNET
Definicija:
Primitivni nevroepitelijski (nevroektodermalni) tumorji so
tumorji, ki vzniknejo iz primitivne nevropitelijske celice,
imajo primitiven fenotip, njihov imunofenotip pa kaže tako
glialne (GFAP), kot tudi nevronalne (NF, sinaptofizin,
kromogranin) lastnosti.
Razlikujemo:
 Centralne PNET (infra in supra tentorialne)
 Periferne PNET (nevroblastom nadledvičnice, Ewingov
sarkom)
Centralni PNET
meduloblastom
supratentorialni
PNET (S-PNET)

centralni nevroblastom
pinealoblastom

olfaktorni nevroblastom

Centralni PNET
meduloblastom : S-PNET = 25 : 1
Meduloblastom - makro
Meduloblastom - makro

Razsoj po CSL
Razen meduloblastoma,
po CSL lahko zasevajo
tudi ependimomi,
redkeje tudi GBM
Meduloblastom - mikro
Homer Wright-ove rozete
PREMOR
Meningotelijski tumorji
meningeomi
13-19% TOŽ
Ž:M=1,8:1,0
Meningeomi in WHO

WHO I – mitoz manj od 4/10 PVP

WHO II – atipični:
4 ali več mitoz/10 PVP
svetlocelični,
hordoidni, onkocitni

WHO III – anaplastični ali maligni:
jasna maligna rašča ali
>20 mitoz/1 PVP
rabdoidni, papilarni
Podtipi meningeomov
WHO II
WHO I







meningotelijski
prehodni
fibroblastni
psamomatozni
sekretorni
angiomatozni




atipični
svetlocelični
hordoidni
onkocitni
ki infiltrira možgane
WHO III



anaplastični (maligni)
rabdoidni
papilarni
Meningeomi
Hipofizni tumorji
Adenomi – adenohipofiza
 Granularnocelični tumor – nevrohipofiza
 Kraniofaringeom – ostanki Rathkejeve
vrečke (primitivni stomatodeum)

Limforetikularni TŽ
primarni možganski limfom - B celični,
visokomaligni ne-Hodgkinov limfom
(AIDS - EBV)
pred AIDSom in imunosupresivno th 1% TOŽ
2,2% TOŽ
Hodgkinov limfom, T celični ne-Hodgkinov
limfom, plazmocitom - izredno redki TOŽ
Germinativni TŽ
1% TOŽ
 germinom
 teratom
 embrionalni
karcinom
 tumor rumenjakove vrečke
 horiokarcinom
 epifiza

M:Ž = 2,5:1
supraselarno Ž:M = 3:1
Tumorji horioidnega
pleteža
 papilom - 0,6% TOŽ
hipersekrecijski hidrocefalus
otroci, odrasli
 karcinom - izredno redek
otroci do 5 let starosti
Mezenhimski TOŽ
ne-meningotelijski
hemangiopericitom
 sarkomi:

–
–
–
–
fibrosarkom
hondrosarkom
rabdomiosarkom
maligni fibrozni histiocitom
Sekundarni TOŽ
najpogostejši TOŽ
Neposredna prizadetost OŽ - zasevki v OŽ
 Posredna prizadetost OŽ - zasevki v
hrbtenico, kompresija hrbtenjače

Sekundarni TOŽ








karcinom pljuč 35-64%
karcinom dojke 14-18%
maligni melanom 4-21%
karcinom GIT-a in ledvic 5-9,5%
karcinom prostate
origo ignota 5-11%
limfomi (plazmocitom)
leukemije

Ca pljuč

WHO 2008
Zasevek neznanega izvora
imunohistokemija!?


Pljuča
Debelo črevo
Dojka

Maligni melanom


Prostata





CK7 +, CK20 -, TTF1 +
CK7 -, CK20 +, TTF1 –
CK7 +, CK20 -, TTF1 -,
prog. in estrog. rec +
S-100, HMB45,
MelanA
PSA
Klinična slika TOŽ





znaki zvišanega intrakranialnega pritiska:
glavobol, bruhanje, motnje zavesti
zastojna papila vidnega živca
epilepsija
nevrološki znaki in simptomi
psihoorganski sindrom
Biološko vedenje TOŽ
Biološko vedenje TOŽ je odvisno od
vrste celic, iz katerih je tumor
sestavljen, stopnje anaplazije
tumorskih celic, lokalizacije tumorja
in odzivnosti tumorja na zdravljenje.
Biološko vedenje TŽ

glialni tumorji

ni popolne ozdravitve (izjeme
WHO I, anegdotični primeri),
preživetje je odvisno od
stopnje anaplazije

nevronalni

dobro diferencirani
tumorji imajo dobro prognozo

embrionalni

slaba prognoza
tumorji
Zdravljenje TOŽ
 Kirurško
zmanjšanje ali
odstranitev
 Radioterapija
 Kemoterapija
 Biološka zdravila
Paraneoplastični sindrom
živčnega sistema (PSŽS)

Nevrološko obolenje neznanega vzroka
povezano s prisotnostjo maligne
novotvorbe izven živčnega sistema.

Oddaljeno delovanje maligne novotvorbe
na živčni sistem pod sliko nevrološke
bolezni.
PSŽS
malignom
nevrološki sindrom

karcinom ovarija, dojke,
(anti-Yo protitelesa)

cerebelarna degeneracija
(Purkinjeve celice)

karcinom pljuč, ovsenec

encefalomielitis/senzorična


(anti-Hu protitelesa,
protitelesa proti kalcijevim
kanalčkom na živčno-mišični
ploščici)
karcinom dojke
(anti-Ri protitelesa)
limfomi (protitelo neznano)
nevronopatija

Lambert-Eaton miastenični

sindrom
opsoklonus-ataksija

cerebelarna degeneracija
PSŽS
Skupki simptomov, ki se pojavijo v prisotnosti
maligne neoplazme in jih ne moremo razložiti niti
kot posledico lokalne razširitve tumorja ali
oddaljenih metastaz, niti kot posledico delovanja
hormov, ki jih sicer izloča tudi normalno tkivo, iz
katerega je tumor vzniknil.
PARANEOPLASTIČNI SINDROMI
10 % bolnikov z maligno neoplazmo.
Pomembno prepoznati
- prva manifestacija okultne neoplazme;
- predstavljajo pomemben klinični problem;
- oponašajo metastatsko bolezen in vplivajo na
potek zdravljenja;
PARANEOPLASTIČNI SINDROMI
mehanizmi
IMUNOLOŠKO POGOJENI
- Okvare centralnega in perifernega živčevja;
- Acanthosis nigricans;
- Dermatomyositis;
- Nefrotski sindrom;