nevroradiologija tumorjev živčevja - Medicinska fakulteta

download report

Transcript nevroradiologija tumorjev živčevja - Medicinska fakulteta

Nevroradiologija tumorjev živčevja
Asist. dr. Matej Vrabec, dr. med.
Klinični inštitut za radiologijo, UKC Ljubljana
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta 2012/13
Radiološke diagnostične metode
1. Računalniška tomografija (CT)
Pred aplikacijo KS
Po aplikaciji KS
1. Računalniška tomografija (CT)
Prednosti:
- hitra metoda (urgentna ambulanta)
- soliden prikaz komplikacij (učinek mase na okolno
možganovino, herniacije, hidrocefalus)
- v določenih primerih specifični znaki, ki pripomorejo k
natančnejši diagnozi (kalcinacije)
2. Magnetna resonanca (MR)
Diagnostični pristop v diagnostiki
možganskih tumorjev in tumorjem
podobnih stanj
Sistematični pristop k diagnozi
1. Prisotnost učinka mase – edem, hidrocefalus
2. Lokalizacija: intra/ekstra-aksialna, katero anatomsko
področje, rob lezije
3. CT in MR značilnosti (kalcinacije, vsebnost maščobe, cist,
difuzijske/perfuzijske lastnosti, obarvanje s kontrastom)
4. Število lezij (solitarna ali multiple)
5. Starost pacienta, druge bolezni.
Učinek mase
• Herniacija možganovine:
– Subfalcina
– Transtentorialna
• Unkalna
– Skozi foramen magnum
– Ekstrakranialna
Obstruktivni hidrocefalus
Lokalizacija tumorja
Ekstra/Intra-aksialni tumorji
Normalno
Ekstra-aksialni tumor
npr. meningeom
Intra-aksialni tumor
npr. gliom
Ekstra/Intra-aksialni tumorji
www.radiologyassistant.nl
Ekstra-aksialni tumorji
• Meningeom
• Švanom
• Arahnoidna cista
• Epidermoid
• Dermoid
• Hipofizni in pinealni tumorji
Meningeom
• Najpogostejši ekstra-aksialni tumor
• Pojavlja se pri odraslih, multipli pri NF II
• Benigen (v več kot 95%)
• Pogostejši pri ženskah, hormonsko odvisen
• Homogeno obarvanje, duralni repi
Arahnoidna cista
Arahnoidna cista
• Slučajna benigna cistična najdba pri CT ali MR, ki je
ni potrebno spremljati.
• Signal na MR enak signalu likvorja na vseh
sekvencah.
• Če so velike, lahko povzročajo simptome
(obstrukcijo pretoka likvorja, nevralgijo)
T1 KS
T2
Difuzijsko slikanje
FLAIR
Arahnoidna cista
Tumorji hipofize
• Adenomi
– hormonsko aktivni ali
neaktivni
– Makro ali mikro (<1 cm)
Tumorji hipofize
• Adenomi
– hormonsko aktivni ali
neaktivni
– Makro ali mikro (<1 cm)
Tumorji hipofize
• Kraniofaringeom
– Cističen supraselarni tumor
– Značilna je vsebnost
kalcinacij
Pinealni tumorji
• Če so večji lahko povzročijo
obstrukcijo likvorja v
predelu cerebralnega
akvedukta - hidrocefalus
Intra-aksialni tumorji
• Astrocitomi
• Oligodendrogliomi
• Gliomatoza
• Limfom
• Ependimom
• Gangliogliom
• Metastaze
Astrocitomi
Astrocitom gradus II
Astrocitom gradus III
Glioblastom gradus IV
Glioblastom
• Najpogostejši možganski tumor odraslih
• Slaba prognoza (večina jih umre v 1. letu po
diagnozi)
• Tipično nodularno robno obarvanje, v sredi krvavitve
in nekroze (DD na CT s KS podoben abscesu)
• Lahko multifokalen, izjemno redko zaseva izven
možganov.
Metastaze
• V 50% primerih solitarne (DD glioblastom)
• MR s kontrastom pokaže več lezij kot CT
• Za staging še vedno CT s kontrastom.
• Tipična je kortiko-subkortikalna lokalizacija
• Nekateri primarni tumorji zasevajo tudi
leptomeningealno (ekstra-aksialno)
Metastaze
Starost pacienta
Starost pacienta
Starost pacienta
Tumorjem podobne
spremembe
• Absces
• Difuzijsko slikanje
pokaže omejeno
difuzijo v abscesu
(gost gnoj) v
primerjavi z
nekrotičnim
tumorjem.
Tumorjem podobne
spremembe
Tumefaktivna MS
Sistematični pristop k diagnozi
1. Prisotnost učinka mase – edem
2. Lokalizacija: intra/ekstra-aksialna, katero anatomsko
področje, rob lezije
3. CT in MR značilnosti (kalcinacije, vsebnost maščobe, cist,
difuzijske/perfuzijske lastnosti, obarvanje s kontrastom)
4. Število lezij (solitarna ali multiple)
5. Starost pacienta, druge bolezni.