Transcript RUP 2 - Silvana Gasar

Razvoj predšolskega otroka – 2. del
Periodizacija razvojnih obdobij
Prenatalni razvoj (pred rojstvom, v nosečnosti)
Otroštvo
•
•
•
•
Novorojenček (1 mesec)
Dojenček (1. – 12. mesecev)
Zgodnje otroštvo (predšolski otrok, mali otrok)
Pozno otroštvo (mlajši šolar)
Mladostništvo (adolescenca)
•
•
Puberteta (video) (10-12 let – traja 2-3 leta) (starejši šolar, najstnik)
Po puberteti (starejši najstnik, mladostnik)
Odraslost (po 25. letu)
Zrelost (srednja leta ~ 40)
Starost (nad 65 let) video: geriatrična psihologija
•
•
•
Različna poimenovanja in različne starostne meje (razni avtorji)
Ni enotne periodizacije
Starostne meje se spreminjajo npr. puberteta, začetek šole…
V GRADIVU SAMO predšolski otrok: 2-7 let
• Obdobje konkretno-simbolne ravni duševnih procesov
• Obdobje zgodnjega otroštva
Telesni razvoj 1/2
•
Postopno upadanje tempa rasti - vse do vstopa v puberteto
– 2. leto – teža se podvoji, v 1. letu se je potrojila
Odvisen od:
• dednosti, pravilne prehrane, načina življenja, zdravstvenega stanja,
vzgoje Video: interakcija dejavnikov
• čustvene napetosti zavirajo telesni razvoj Video: stres in razvoj
• nevarna je telesna in duševna preobremenitev npr. prezgodnji vpis v
šolo, športni treningi
•
Normalen telesni razvoj ima velik vpliv na duševni razvoj (vpliv na
samopodobo, položaj med vrstniki)
•
Izkristalizirajo, povečajo individualne razlike
– velikost, teža – debelost, podhranjenost
– Video: otroška debelost 1 otroška debelost 2
•
Velika potreba po gibanju (vsak dan nekaj ur v naravi) > nujno za
skladen telesni razvoj
Telesni razvoj 2/2
•
Razvoj okostja:
– ustrezna prehrana – okostenitev hrustančastih delov
– začetek procesa upogibanja hrbtenice v obliko »s« (krivine
izrazite okoli 6. leta)
•
Sprememba telesnih razmerij (zlasti okoli 6. leta)
– okrepijo se okončine, glava izgublja nesimetričnost
– tanjši, izgubijo maščobno tkivo, spodnji del obraza raste hitreje
•
Zamenjava mlečnih s stalnimi zobmi
– 6. -15. leta: 32 stalnih zob – deklice hitreje
– Video: rast zobovja
•
Umiritev razvoja in rasti možganov
– proces mielinizacije – diferenciacije živčnih celic
•
Kombinirani prsni in trebušni način dihanja (3. – 7. leto)
•
Napredek v razvoju srca in krvnega obtoka (utrip še vedno
zelo spremenljiv – vzburjenje)
Motorični razvoj 1/3
•
Izpopolnjevanje osnovnih gibalnih zmožnosti (dvoletnika)
•
Razvoj novih gibalnih zmožnosti in razvoj posameznih motoričnih
spretnosti ter navad
– Izpopolnjevanje pokončne hoje (zrela hoja okoli 5. leta)
– Izpopolni se tek
– Izpopolni se hoja po stopnicah (2-3 leto)
– Razvije skakanje (3-4 leto) Vožnja s kolesom, kotalkanje, drsanje,
smučanje
– Video: skakanje (5 let) hoja v koloni
POGOJI:
• Telesna moč (razvite ustrezne mišične strukture) + nadzor mišičevja
+ sposobnost koordiniranega gibanja
• Največ problemov do 5. leta s koordinacijo
• Največji napor za predšolskega otroka:
– Umirjena hoja v koloni: monotonost + neprestano zaviranje +
ponovno pospeševanje (razvije šele okoli 10. leta)
Motorični razvoj 2/3
Razvoj ročnih spretnosti
•
2. leto: žlica do ust, redko zgreši Video: je z žlico
•
skozi igro razvoj drugih ročnih spretnosti (kocke, razvrščanje predmetov)
•
začetek obvladovanja svinčnika, listanje po knjigah (vaja)
•
do 3 let – težave pri koordinaciji oko-roka (fine ročne spretnosti - prerisovanje)
•
Oblačenje: 4 leta – se oblečejo s pomočjo
•
težave: zapenjanje gumbov (igra!), zavezovanje vezalk (5-7 let)
•
Video: malček se oblači 1 2 3 4 5 6 7 8
•
brcanje, metanje – zelo pozno (najprej suva žogo, 4-5 let lahko stoji na eni nogi,
5-6 let precej natančno meče)
•
2-4 let – točno pokaže dominantna roka - zlasti pri držanju žlice (video), risanju,
prijemanju
– levičar, desničar ali dvoročnost (ambidekstrost)
•
NE SMEMO PREVZGAJATI!
– levičarstvo je redko (okrog 5% ljudi); pogosteje pri dečkih kot pri deklicah
– še bolj redki so dvoročni ljudje – ambidekstrost (obojeročnost)
– je prirojeno, biološka, genetska danost
– ni prav, da otroka »prevzgajamo« na desno roko > posledice
– mnoge duševne motnje
– različne čustvene motnje v trenutni situaciji (upiranje, odklanjanje risanja,
vzgojiteljice, vrtca...)
– strogi ukrepi (prisila, kaznovanje), > razne duševne motnje kasneje
– z desno roko bo slabše delal, ker je v nasprotju z genetsko danostjo
Motorični razvoj 3/3
•
Izredno velike individualne razlike v motoričnem razvoju
– več povezanih vzrokov
– Video: najmočnejši malček (zanimivost)
Vzroki za upočasnjen motorični razvoj:
•
Slaba telesna kondicija
•
Nepravilen telesni razvoj (predebeli) Video: otroška debelost
•
Slabši intelektualni razvoj
•
Slab živčni nadzor mišičnih struktur
•
Premalo ali preveč spodbud s strani staršev
•
Pretirano treniranje specifičnih gibov
•
Strah (pred neuspehi, slabe izkušnje otroka)
•
Upočasnjen motorični razvoj pogosto vpliva na potek celotnega otrokovega
osebnostnega razvoja
– negativen vpliv na samopodobo
•
Slaba motorična razvitost > duševne težave otroka (pomoč psihologa)
•
Interakcija raznih dejavnikov: pogosto premalo gibanje, preveč TV, preveč jedo,
računalnik, brez športa… sami ker so predebeli, nerodni, se skrivajo doma > še
slabše
•
Mejniki razvoja 0-18. let (ANJ)
Razvoj čutenja in zaznavanja 1/3
•
•
•
•
•
Zaznavanje zelo pomembno za celoten duševni razvoj
– vse kar otrok ve o zunanjem svetu, dobi preko čutil
– Senzorne procese težko ločiti od motorike – govorimo o senzomotoričnem
razvoju
Zaznavanje postane bolj namerno in racionalno: razvoj sposobnosti analize in
sinteze zaznanega
Otrok zgodaj zaznava in dojema stvari iz različnih vidikov, ne samo iz enega
Še vedno precej celostno, neizdiferencirano in razpršeno zaznavanje
Po 4. letu ne več toliko razvoj zaznavnega aparata, ampak splošni mentalni
razvoj
Razvoj vidne občutljivosti
•
Sposobnost ostrine vida se povečuje (do 15. leta)
•
Otrok prej razlikuje barve, kot pa jih zna poimenovati
•
Poimenovanje barv:
•
2,3 leto - osnovne: rdeča, rumena, zelena modra barva; težave s prehodnimi
toni: oranžna, svetlo modro in vijolična barva
•
5 let - klasifikacija osnovnih in prehodnih barv
•
5-7 let - sposobnost povezovanja med barvo in njenim poimenovanjem
– niso pozorni samo na ton, ampak tudi svetlost barve (svetlo rdeča, temno
zelena….)
Video: poimenovanje barv prepoznavanje barv
Razvoj čutenja in zaznavanja 2/3
Razvoj slušne občutljivosti
• Hiter razvoj ostrine sluha med 4.-5. letom
• Slabo razvita ostrina sluha za govor drugih oseb (v primerjavi z
odraslim)
• Dva različna zaznavna sistema:
– Govorni (fonemski) sluh (1-2 leto)
– Glasbeni sluh/posluh (razlikovanje višin različnih glasov – od 5
let naprej)
• talent, nadarjenost, sposobnost, v veliki meri podedovan
• nekateri posebno nagnjenost do glasbe in talent pokažejo
zelo zgodaj
– predšolski otroci - večje težave pri razvoju glasbenega sluha
– do 4. leta težave pri razlikovanju višine zvokov
• prepevajo zelo razglašeno, ampak jih ne smemo kritizirati, ker res ne
slišijo odstopanj > bi jim vzeli veselje in motivacijo
– med 5. - 6. letom - razmeroma dobro ločijo razlike v višini, imajo
pa težave s smerjo
• ne znajo povedati ali je ton višji ali nižji od standarda
• z malo vaje se nauči pravilno povedati
– vaja velik vpliv, ne more nadomestiti pomanjkanja talenta
Video: mali bobnar razglašeno prepevanje
Razvoj čutenja in zaznavanja 3/3
Kinestetična in taktilna občutljivost
•
Pomen: sposobnost prepoznavanja oblike, velikosti, gostote, teže predmetov
•
Največ težav pri ocenjevanju teže, tudi primerjava teže 2 predmetov
Zaznavanje prostora
•
Pomembne ustrezne telesne in miselne izkušnje
•
2-3 leta - ločuje predmete v prostoru po glavnih fizičnih značilnostih
•
Orientacija v prostoru (na osnovi razlikovanja prostorskih odnosov lastnega
telesa – desna roka, leva roka, parni deli telesa...)
•
Vloga govora v dojemanju prostorskih odnosov: vse večja uporaba predlogov
(v, na, pod, nad, od) + kazalni zaimki
•
Najprej razlikujejo obliko, kasneje velikost predmetov
–
•
niso sposobni natančno oceniti resnične velikosti predmeta v primerjavi s standardom
Zaznavanje oblike je kompleksen proces; začne se kmalu po rojstvu in zaključi
v zgodnji adolescenci
Velika vloga učenja: proces razvoja zaznavnih funkcij se ne razvija spontano,
temveč pod vplivom prakse in učenja.
Video: konstantnost velikosti in prostorska orientacija
učenje prepoznavanja vzorcev
Razvoj pozornosti
•
•
Znanstveniki domnevajo, da že mali otroci razvijejo določena
pričakovanja (sheme) – stvari, ki so drugačne od teh, takoj pritegnejo
pozornost
Razvoj pozornosti: največ raziskav E. Gibson – načela
Načela razvoja pozornosti:
• Od pasivne (neprostovoljna pozornosti, zaznavna eksploracija –
pozornost je pod vplivom dražljajev iz okolja ) k aktivni (iskalno
vedenje; usmerja in nadzira) pozornosti
• Od nesistematičnega k sistematičnemu iskanju (2-3 letnik se
osredotoči samo na določen del figure, ki je ne razišče sistematično
– težko prepozna prihodnjič)
• Od široke osredotočenosti pozornosti k selektivnemu izbiranju
informacij (s starostjo vse bolj sposoben izbrati)
• Ignoriranje nebistvenih informacij (izboljšuje s starostjo, pomembno
v šoli) = odpornost na distraktorje
Video: pomagajte otroku razviti pozornost
Selektivna pozornost selektivna pozornost otroka
Kontrola pozornosti
Razvoj mišljenja
Dve glavni šoli: Švicarska (Piaget) in Moskovska, Sovjetska (Vigotski, Galjperin)
•
Razlikujeta v osrednjih trditvah - vloga učenja pri spoznavnem razvoju
– Piaget – razvoj je pred učenjem
– Moskovska šola – učenje je pogoj spoznavnega razvoja
– Piaget – toka razvoja ni možno spreminjati ali težko
– Moskovska – z učenjem vplivamo na razvoj in spreminjamo njegov tok
Osnove intelektualnega razvoja (Vigotski in sovjetski avtorji)
•
Vigotski: teorija o razvoju pojmov
– procesi ponotranjenja (interiorizacije) pri mišljenju (te procese omogoča
govor)
– egocentrični govor > notranji dialog > tihi govor > čisti miselni nivo
•
Galjperin: teorija miselnih procesov etapnega formiranja
– uvedel nov tip učenja
– tip učenja III (največja možna mera transfera)
Značilnosti otrokovega mišljenja
•
Predšolski otrok: mišljenje kvalitativno drugačno kot šolar, mladostnik, odrasli
•
Drugačne zakonitosti, značilne logične strukture (predlogične)
•
Mišljenje se z razvojem spreminja – kvantitativno in kvalitativno
•
Stalna reorganizacija miselnih procesov – boljše prilagajanje na okolje
Video: Vigotski: teorija mišljenja
Vigotski: egocentrični govor
Strukturalni in funkcionalni
razvoj mišljenja 1/3
2-7 let: Piaget – 2. stadij:
priprava in organizacija konkretnih operacij (predoperativno obdobje)
•
Stadij se deli v dve fazi:
– prekonceptualno ali simbolično mišljenje (2-4 let)
– intuitivno mišljenje (4-7 let)
Bistvene razlike med 1. in 2. stadijem
Razvijejo se prekoncepti oz. pojavijo simboli
– Pravi razvoj procesov mišljenja
– V presojanju prevladujejo prekoncepti (pojmi)
Intuitivno mišljenje
– Višja stopnja, razlikuje od logičnega
– V predstavljanju še vedno prevladujejo simboli, ne pa logični odnosi
– Otrok trdno verjame le tistemu, kar vidi
Predstavljanje in predstave
•
Do 18. meseca – ni sposoben miselno predstavljati predmetov
•
Konec 2. leta – zmožnost predstavljanja (najprej za nekaj ur > vedno več)
•
Predšolski otrok – drugačen način predstavljanja od odraslega
Video: Piaget: primeri stopenj mišljenja
Strukturalni in funkcionalni
razvoj mišljenja 2/3
Značilnosti otrokovega predstavljanja (predšolski otrok) oz. mišljenja
1. Večji pomen imajo zaznave kot predstave
2. Simboli predmetov (ime predmeta) so tesno povezani s predmeti samimi
3. Realizem – subjektivne situacije so objektivne in materialne (sanje so v gozdu
in pridejo ponoči skozi oči v nas)
4. Egocentrizem – svoj vidik je edini možni, nesposoben vživeti v stališče druge
osebe, svoje subjektivne vtise pripisuje tudi drugim ljudem, celo stvarem (on
ima brata Petra, Peter pa nima brata; igračo boli, če jo udari)
5. Animizem – prva oblika zavesti (kolo ve, da se vrti, sonce se lahko ustavi, če
hoče...neživemu svetu pripisuje zavedanje, voljo)
6. Finalizem (vse ima odločen smoter, namen – dež pada, da si lahko obleče
pelerino, sneži, da se lahko sankajo)
7. Artificializem – vse v naravi je posledica neposredne dejavnosti človeka, vse je
ustvaril človek, tudi naravo z njenimi zakonitostmi (Kdo je zgradil jezero? Zakaj
stoji hrib tam?)
•
•
Te značilnosti je prvi opisal Piaget
Kritiki: otrokovo mišljenje le ni tako nebogljeno, egocentrično in animistično
(sodoben otrok je veliko bolj informiran kot v Piagetovem času)
•
•
Predšolski otrok še ne more dojeti ohranitve količine (spremenimo posodo).
Video: ohranitev količine egocentrizem
Strukturalni in funkcionalni
razvoj mišljenja 3/3
•
•
•
•
•
•
•
Vloga odraslih in vzgojitelja
Otroku lahko ustrezno organiziramo okolje, ga spodbujamo da bi ga razumel
in obvladal
Nudimo mu možnost aktivnega igranja, raziskovanja, preverjanja idej
Otroku ne dajemo neposrednih odgovorov, ampak ga s svojimi odgovori le
napeljujemo na to, da lahko pride z lastno aktivnostjo do rešitve
Čustva in socialna varnost ter intelektualni razvoj
Občutek varnosti je predpogoj raziskovanja in radovednosti.
Socialnega in čustvenega razvoja ne moremo zares ločiti od spoznavnega
(kritika na račun Piageta).
Video:
primer egocentrizma primerjava učenja šimpanza in otroka
Vpliv travm na mišljenje/možgane
Merjenje inteligentnosti v
razvoju
Inteligentnost = produkt miselnih procesov
•
Inteligentnost = umska sposobnost (≠ inteligenca)
•
Inteligenca = družbeni sloj izobražencev
•
ANJ: oboje Intelligence
•
Razvoj novih miselnih struktur se kaže z novimi oblikami intelektualnih reakcij
v vedenju
Merimo – psihološki testi inteligentnosti
•
Inteligenčni količnik IQ (količnik inteligentnosti) = MS/KS×100
•
relativen, ni konstanta, z razvojem spreminja
•
količnik – dosežki posameznika glede na pričakovano starost (norme)
•
indeks (položaj med sovrstniki – nad, pod/ povprečje)
•
= pokazatelj intelektualne razvitosti (previdno!!! – vpliv napovedi za naprej)
•
vprašanje prognostične veljavnosti
– predšolsko – nezanesljive mere, ni korelacije rezultatov pri 2. in 18. letih
•
velik vpliv izboljšanega okolja
•
Predšolsko obdobje ima velik pomen za intelektualni razvoj!
Video: testiranje IQ malčkov
Domišljija in ustvarjalnost
Domišljija, ustvarjalnost ~ divergentno, lateralno, avtistično mišljenje
•
domišljija = kombiniranje elementov ne glede na stvarnost
– umetnost, PT, sanjanje, sanjarjenje, izmišljanje, laganje… otroška igra
•
Večjo vlogo imajo čustva in osebne potrebe
– OM: v domišljiji rešujemo probleme, ki jih sicer ne moremo (želje, potrebe)
•
Pomembna za načrtovanje, postavljanje ciljev, ustvarjalnost
•
•
•
4-5 leto – pojav kognitivni procesov, ki omogočajo simbolične funkcije
V domišljiji otrok preizkuša, razvija, raziskuje ideje > pomembna vloga v učenju
Igra in domišljija
– nujni, da otrok spozna meje (laž, kraja, goljufanje)
– se uči pravil družb. vedenja (sodelovanja, dogovarjanja, reševanja sporov…)
– domišljijske igre otroku bogatijo besedni zaklad
– nauči se biti kreativen kasneje (reševanje življenjskih problemov)
•
Razvoj: > otroška domišljija raste, svet brez meja - NE ZAVIRAJ!! (kritika)
Video: domišljijska pripoved 1 2
Spodbujanje domišljije:
•
z njim se igramo razne domišljijske igrice (mačjo družino, gusarje, kavboje)
•
Slikanice - otrok naj si izmisli zgodbo
•
Navduši za likovno, glasbeno in plesno ustvarjanje (skupaj z njim, pokaži)
•
Ustrezni pripomočki: barve, plastelin, papir…inštrumenti, glasba, igrače, knjige
•
omeji čas na računalniku in TV (največ 1 uro/ dan, najbolje skupaj s starši)
Domišljijski prijatelj
Domišljijski prijatelj
•
•
•
Pogosto pri 3 ali 4 do 6 letnih otrocih (normalen zdrav razvoj)
otrokova domišljija (+ čustva + razum) se razvija
izraz otrokove potrebe po zasebnosti (ne krši!)
•
Domišljijski prijatelj ima pomembno vlogo:
– otrok preizkuša , kdo bi rad bil (išče svojo identiteto)
– vaja za kasnejša prijateljstva
– ga uporablja, da se z lažjo izmaže iz precepa (npr. on je to naredil)
•
Starše (vzgojitelje) pogosto moti, plaši, skrbi (nepotrebno!)
– naj ga pozitivno sprejmejo
– sprejmejo domišljijsko razmišljanje otroka
– po potrebi otroka postavijo v stvarnost
– naj se ne vsiljujejo v igro z njim, le na zahtevo otroka
•
Zaskrbljujoče le, če otrok odklanja “živo” družbo
– pogovor z otrokom, poskrbi za redno igro z 1-2 resničnimi vrstniki (1-2)
•
Video: namišljeni prijatelj namišljeni pes
Domišljija: laž, kraja, goljufija
•
•
4-5 letnik – normalno in pričakovano vedenje
starši - priložnost, da ga naučijo odgovornosti do drugih (ustrezen pristop!!)
Laži:
•
ne prestrogo, kazni > premočna vest , upor, vztrajno ponavljanje laži
•
skušaj razumeti, zakaj se je zlagal ( upoštevaj: vest se šele razvija)
•
pretirana kritika, kazen, zmotne obtožbe - otroku priznaj!
•
pogovor z otrokom, pokaži razumevanje, napredek = otrok prizna resnico
•
vztrajno laganje - posledica otrokovih skrbi in strahov
Kraja
•
3 - 4 letnik – si lasti vse - njegovo (razlage tuje lastnine, ne kaznuj)
•
4-5 letniki - pri večini se pojavijo kraje - otrok ni slab!
•
Jeza in strogost > strah in ponovne kraje
•
Brez cirkusa, pomagaj, da ukradeno vrne in se opraviči, ne omenjaj več
•
Ob vsaki laži, kraji – pogovor, poduk (spoštovanje tuje lastnine, kako naj dobi,
kar želi, razlike - izposoditi, dobiti, ukrasti…, zakaj so potrebna ta pravila)
Goljufanje
•
3 letnik – ne razume goljufanja, pravil pri igrah in v šoli
•
4-5 let – se lahko nauči pravil odkritega pogajanja in trgovanja (brez goljufije)
•
Starši – osveščanje, razlaga, brez obsojanja ali prestrogega kaznovanja
Igranje vlog v različnih prizorih – otroku prikaži, kaj pomeni spoštovati druge
Video: zakaj otroci lažejo otroška laž otroška kraja
Razvoj govora 1/2
•
•
Govor = pomemben pokazatelj duševnega razvoja
Začetek razvoja govora konec 1. leta; pravi razvoj: 2-6 let
Situacijski in kontekstni govor
•
Govor = od vsega začetka sredstvo za komunikacijo z drugimi, tesno povezan z
otrokovo praktično dejavnostjo
•
Izključno situacijski značaj in oblika dialoga (vprašanja Kaj je to? in odgovori
na zastavljena vprašanja)
Značilnosti situacijskega govora
•
še ne pokaže v popolnosti vsebine misli s pomočjo govornih oblik – pomembni
so tudi gibi, mimika, intonacija, vsebina razumljiva če upoštevamo in poznamo
situacijo, o kateri otrok govori
•
sredstvo za komunikacijo z drugimi, tesno povezan z otrokovo praktično
dejavnostjo
•
primaren - socializacijski govor (prevladuje v predšolskem obdobju)
•
teme iz vsakdanjega življenja
Značilnosti kontekstnega govora
•
vsebina se razbere že iz samega konteksta (sobesedila), ne da bi poslušalec
poznal situacijo
•
sekundaren
•
primer slikanice: situacijski govor (otrok vidi slike sam in jih opisuje);
kontekstni govor (besedilo so otroku prebrali ali pripovedovali odrasli in otrok
povzema to besedilo)
Video: malčkov govorni razvoj
Razvoj govora 2/2
Primarne oblike govora
Sovjetski psihologi:
•
Dialog (prva oblika) > monolog > ukazi, ocene, kritika, odobravanje
•
Enota govora ni beseda, temveč poved (izraža misel)
Piaget:
•
Razvoj govora gre od egocentričnega proti socializiranem
•
Egocentrični govor nima nikakršne stvarne komunikacijske funkcije; z
razvojem »odmira«
•
Delež egocentričnega govora:
– 3 letniki (50%)
– 7 letniki (30%)
Vigotski:
•
Govor je primarno socialen
•
Egocentrični govor - posledica slabe razčlenjenosti in diferenciacije
individualnega govora
•
Egocentrični govor lahko postane sredstvo mišljenja v pravem pomenu besede
•
Egocentrični govor ne izgine, se pretvori v notranji govor > ta pa v miselno
aktivnost
Video: spodbujanje govornega razvoja otroka
Besedni zaklad, slovnica
Metode za preučevanje razvoja govora:
•
Direktna (biografska ) m. - opazovalec zabeleži besede, ki jih otrok uporablja
•
Testi besednega zaklada (opisovanje slike, poimenovanje predmetov,
dopolnjevanje povedi)
•
Asociativne metode – projekcijske tehnike (klinična psihologija, kriminologija)
•
PREVIDNOST pri rezultatih - odvisni od načina, metode
NUJNO ločiti pasivni in aktivni besedni zaklad! Pasivni vedno mnogo večji.
Razvoj slovnice pri otroku
•
razmere, vzgoja, sociokulturno okolje > močan vpliv na slovnico, besedni
zaklad – velike razlike v govornem razvoju
Gvozdjev – tri obdobja v otrokovem govoru (glede na slovnične strukture)
•
1. Amorfne besede (1-2 leti): ena beseda = poved > dve, tri besede = poved
•
2. Oblikovanje slovničnih struktur (2-3 leto): eno, večstavčne povedi
•
3. Osvajanje sklanjatev, spregatev (3- 7 leto)
Prve besede
•
Praviloma samostalniki, ob njih v povedih glagoli
•
Konec 2. leta - pridevniki, kasneje zaimki in predlogi
•
2.-3. leto – delež samostalnikov upada na račun zaimkov
Otrok sprva sam sebe kliče po imenu (konec 2. leta zaimek)
•
Primer: »Peter bo zdaj jedel« > »on bo zdaj jedel« > »jaz bom zdaj jedel«
•
(posledica egocentrizma in posnemanja okolice)
Video: govorni razvoj otroka
Govorni razvoj: glasovna stran
Osvajanje glasovne strani jezika:
•
= zaznava glasov jezika (fonemični sluh) + izgovor posameznih glasov
•
Prvo razumevanje besed – na ritmično-melodični strukturi besede, povedi.
– (npr. besede račka,mačka tačka – 2-letni pogosto zamenjujejo)
•
Slušna diferenciacija glasov > vključevanje artikulacije > diferenciacija
soglasnikov > slušna diferenciacija
•
Hkrati razvoj besednega zaklada + osvajanje izgovorjave
•
Novi glasovi se osvajajo z vajo (poskusi in napake)
•
3- 4 leta – pravilno slišijo in izgovorijo vse glasove materinega jezika
•
Za opismenjevanje to še ni dovolj + jasna predstava o glasovni sestavi besede
Učljivost na govornem področju
•
3-7 let – izredno občutljivi za učenje jezika (povečana potreba po komunikaciji)
•
možnosti za razvoj govora se ponavadi ne izkoriščajo v polni meri
•
za razvoj ni zadosti poslušanje govora, nujna lastna praksa
•
Odrasli – vrstniki (središče pozornosti pri otrokovem govoru)
•
VVO: premalo učenja jezika skozi vsakodnevno prakso in različne aktivnosti!
Video: dvojezično izobraževanje
Bilingvizem
Bilingvizem (dvojezičnost)
•
otrok se uči dva jezika hkrati (od rojstva, rane mladosti)
•
Razlog: migracije staršev, narodnostno mešana ozemlja, zakoni…
•
ob vstopu v šolo - nekoliko slabši besedni zaklad od vrstnikov
•
včasih čustvene težave – če ista oseba z njimi govori izmenično v obeh
jezikih, ali zaradi norčevanja, kritike, posmeha
– Otrok se bega, ne ve kaj spada v enega, kaj v drugega
– striktno v enem jeziku, se delati da drugega ne razumemo!!
•
zgodnje otroštvo - zelo pomembno za učenje tujega jezika, najbolj primeren
čas, otrok zelo dovzeten
•
Naravna metoda učenja: skozi igro in druženje, povsem neprisiljeno
•
mora osvojiti več znanja, malo počasneje napreduje v posameznem od obeh
jezikov (v obeh skupaj zna več kot vrstniki)
•
po daljšem času izvrstno obvlada oba jezika (oba kot materin)
Multilingvizem (večjezičnost) – če se uči 3 ali več jezikov
•
Ni priporočljivo, otroka preobremenimo
•
Video: večjezični otrok
koristi bilingvizma
Risba – likovno izražanje
Risanje
• Oblika otrokove dejavnosti in ustvarjalnost
• Tudi za diagnostične in terapevtske potrebe (med metodami analize
izdelkov)
Iz likovnega izraza so razvidne:
• Sposobnosti zaznavanja
• Razvitost fine motorike
• Socialno doživljanje okolja
• Notranje čustveno življenje
• Lahko ocenimo splošni duševni razvoj na posameznih starostnih stopnjah
• Ocenimo psihosocialni razvoj – likovno izražanje se spreminja po splošnih
zakonitostih
Metoda analize izdelkov
• Nekateri: risanje je eden prvih ventilov za ustvarjalne nagibe
• Duševna sprostitev z likovnim izražanjem
• Osnovni stadiji v likovnem izražanju <-> obdobja razvoja glavnih duševnih
procesov
•
Video: malček slika govorica risbe (neresno) govorica risbe
Otrok in igra
Vloga odraslih in sovrstnikov:
•
0 – 2 let: individualna igra (želja: odrasli – dodatni partner)
•
2-3 leta: vzporedna igra – več otrok v prostoru, vsak se igra po svoje
•
po 3. letu: skupinska igra (razprtije) – prej pri otrocih v VVO > kasneje vedno
manj sporov, večje skupine
Značilnosti igre mlajšega predšolskega otroka
•
Prevladujejo funkcijske igre - zahtevnejše motorične aktivnosti: tek, lovljenje
ravnotežja, preskakovanje ovir, metanje žoge...
•
Raziskovalne (eksplorativne) igre – vse večjo težo:
– Konstrukcijska igra (»lego kocke«)
– Didaktične igre: niza predmete po značilnostih, prepoznava, poimenuje
•
Domišljijske igre – igre z vlogami – igre predstavljanja (simbolične)
Značilnosti igre starejšega predšolskega otroka
•
S starostjo - igra vse bolj sestavljena in raznovrstnejša (velike razlike)
•
Sorazmerno s starostjo se spreminja vsebina igre
•
Vse bolj v ospredju skupinska igra, občasno tudi vzporedna igra
•
Sestavljena funkcijska igra: prave športne aktivnosti – zloraba (NE!)
•
Dojemalna igra močno zastopana (nevarno da duši ustvarjalno igro – TV)
•
Domišljijska igra upada (zaradi ustvarjalne) – prevladujejo igre z vlogami
•
Ustvarjalna igra – vse večja vloga - naravni most k delu, učenju
Igralna terapija, preventiva
•
Psihoanalitiki - igra kot terapija, pomoč otrokom, preventiva motenj
Domišljijska igra
•
Ne smemo omejevati, kritizirati - velik pomen za socialno čustveni razvoj
•
Služi premagovanju bojazni, zadovoljevanju raznih pozitivnih (po posedovanju,
veljavi, zmagi, uspehu, ljubezni…) in negativnih teženj (zavist, ljubosumje,
agresija…)
Ljubkovalno igranje
•
Mehke, tople, kosmate igrače, specifičen vonj – igrača gre z otrokom spat
•
Otrok do igrače razvija navezanost (0-3 leta - takšen pomen samo ena igrača)
•
Omogoča iluzijo konstantnosti objekta (nadomestek mame), zato deluje
pomirjajoče
Igre s pravili – vabijo v akcijo, razvoj in samostojnost
Tekmovanje Video: zdravo tekmovanje
•
Pomembno za samovrednotenje in samopodobo
•
Pomaga pri razvoju samostojnosti ( ločevanje od matere)
•
otrok se uči obvladovanja nagonskih teženj in impulzov
•
pomembno, da spozna da porazi/zmage ne pomenijo manj/večvrednosti
Sodelovanje – pomembno za razvoj socialnih spretnosti (sledi tekmovanju)
Vključevanje staršev
•
Od 1,5 let otrok pogosto vabi starše v igro
•
Udeležba staršev prinaša tudi možnost imitacije
•
Igra z vrstniki otroku ne more zamenjati igre s starši
Prve oblike otroške risbe
•
•
Pojavijo se mnogo kasneje kot ostale igralne aktivnosti
1-2 letnik rad uporablja (vse) predmete, ki puščajo sledi
1. Čečkanje (2-3 leta)
•
= prva oblika otrokove risbe
•
Splet elipsastih in krožnih črt, ne predstavlja ničesar
•
Otrok uživa v kinestetičnih občutkih, ko pisalo pušča sled = kinestetična
risba
Čečkanje se razvija:
Video: čečkanje
•
Se začne držati risalne površine (ne gre preko)
•
Črte so vse manj neurejene
•
Svojevrsten individualen vzorec črt
•
Se razvija – koordinacija oko – roka
Prehod k simboličnemu risanju
•
Obdobje naključnega ujemanja risbe s predmetom (2-3 leta), sicer
čečkanje
•
Otroku risba nekaj predstavlja, izdelek poimenuje
•
Sprva nariše, nato poimenuje
Risba predšolskega otroka
2. Stopnja simboličnega risanja
•
•
•
•
•
•
•
•
Video: simbolična risba
3-4 leta: vnaprej pove, kaj bo narisal
shematizem (shematske faze) ali intelektualni realizem
v začetku različno poimenuje isto risbo, npr. čez uro nekaj drugega
ne riše samo tega kar vidi, riše po svoji miselni predstavi
rentgenska risba – otrok riše tisto, kar o predmetih ve, kar čuti do
njih
– Srce človeka, notranjost hiše – prozorni zidovi, bratec v
maminem trebuhu
»risanje moža« (Goodenough) – glavonožec – risanje človeške figure
otrok nariše tisto, kar je zanj pomembno, kar si zasluži pozornost (ni
v skladu z razmerji v resničnem svetu, ni pravih sorazmerji, velikost
ni naključna)
5- 6 let: vnaprejšnja predstava o tem, kaj bo narisal
– kritičnost do risbe
– prikazovanje prostora v risbi – napredek (6 letniki – prava
razmerja)
– prostor prikazan z osnovno črto, na katero postavlja predmete
– ni detajlov, kar je pretežko – poenostavi ali izpusti
Nasilno učenje risati pravilno zavre spontanost in ustvarjalnost!!
Video: primeri otroških risb
Risanje šolskega otroka 1/2
3. Prehod k realistični stopnji risanja (6-9 let)
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
slaba notranja zgradba – otrok brez načrta dodaja nove predmete
dinamizem – ni risano kot statično, skuša prikazati gibanje,
dogajanje
videz prostora (ne samo predmetov na črto)
»ptičja perspektiva« (10 let) = risanje od zgoraj navzdol
prostorska perspektiva (osvojijo ~ 12 let)
risanje po principu stripa (več zaporednih slik prikazuje dogajanje v
času)
dodajanje besedila (komentar, dialog)
Velike medosebne razlike v likovnem izražanju
Že lahko najdemo nadarjene (vizualni tip)
POZOR: nekateri prehodnih faz ne štejejo – navajajo samo 3 glavne
faze
– Čečkanje
– Simbolično
– Realistično
• drugi pa 4 ali 5 faz risanja (tudi prehod k simbolični in realistični
risbi)
Video: risbe otrok iz Afganistana (kaj “govorijo”?)
Risanje šolskega otroka 2/2
4. Realistična stopnja risanja (okrog 10. leta in dalje)
•
•
•
•
•
vsak del risbe ima svoj pomen, dovršenost, zaključenost
uporablja perspektivo
prikazana je tretja dimenzija (globina)
izražanje se poglablja in izpopolnjuje (naprej odvisno od učenja slikarstva)
prstno slikanje, oblikovanje predmetov > risanje
Razlike med otroci odvisne od:
•
Splošni miselni razvoj
•
Socialne izkušnje
•
Razlike med spoloma
•
Motorične spretnosti
•
Specifične izkušnje
•
Vaja
10,12 let – se pokaže
nadarjenost za
likovno izražanje
Pri nekaterih znaki nadarjenosti že zelo zgodaj, tudi prej
Otrokova risba (stopnja risanja) – zelo dober pokazatelj umskega razvoja
Video: risbe nadarjenih 1
2
Šolska zrelost
DEF: Otrok je zrel za šolo, če je sposoben slediti zahtevam, ki jih predpisuje učni
načrt za 1. razred in se lahko vživi v način delovanja šole.
Šolsko zrelost sestavljajo 3 vidiki:
•
Telesna zrelost: teža, višina, telesna zmogljivost, zdravstveno stanje – določi
šolski zdravnik (»otrok se lahko z desno roko čez glavo prime za levi uhelj«)
•
Osebnostna zrelost: ocena otrokovega duševnega in čustvenega razvoja –
vzgojiteljica, starši, predšolska vzgoja – min 150 ur – anamnestični razgovor
– Iznajdljivost, iniciativnost, kritičnost, priljubljenost, zbranost, agresivnost,
samokontrola, samostojnost, odziv na frustracije…)
•
Funkcionalna zrelost: ocena otrokovega funkcioniranja (psiholog - testi šolske
zrelosti – TŠN, POŠ) poudarek na različnih sposobnostih: zaznavanje,
grafomotorika, umski razvoj, govorne sposobnosti, razvita pozornost +
vztrajanje pri zaposlitvah
Skupina strokovnjakov (zdravnik, psiholog, socialni delavec) ustvari sodbo o tem
ali je otrok zrel za OŠ (praksa: vzgojitelj namesto soc. delavca)
•
Gl. kriterij za vstop v šolo je starost (problem nad in podpovprečnih)
•
Testiranje POŠ samo za mlajše (pogojni vpis), večina ni testirana
•
Končna sodba zrelosti - na podlagi vseh treh ocen
•
Odločitev prepuščena staršem – mlajše lahko komisija odkloni (zaščiti otroka)
Video: testiranje šolske zrelosti
kaj je šolska zrelost
Psihosocialni/psihoseksualni
razvoj 1/2
•
od 2 do 5 let – nadaljnji 2 krizi po Eriksonu
Erikson – 2. stadij (2-3 leto): Samostojnost nasproti dvomu vase in občutku
sramežljivosti
•
Povečana gibljivost, hoja, raziskovanje, otrok lahko sam vzame kar hoče, želi
•
občutek samostojnosti, neodvisnosti, samokontrole in lastne vrednosti
•
Potreba, da sam obvladuje svet, da se sam loti stvari
•
Če starši ne sprejemajo > občutek neuspeha in zasmehovanja
•
Preveč kritični, omejevalni starši > občutek dvoma in sramežljivost
•
Obdobje navajanja na čistočo – tabuji, veliko možnosti za neuspeh,
zasmehovanje
•
Pravilno ravnanje staršev in vzgojiteljev:
– sprejemanje prvih poskusov neodvisnosti pri otroku
– ravnotežje med pretiranim omejevanjem, kritičnostjo (uniči iniciativnost in
moč volje) in pretirano popustljivostjo (agresivnost)
– potrditev otrokovih pobud in njihove vrednosti
•
Obdobje sovpada z analnim stadijem psihoseksualnega razvoja po Freudu
– Anus (lat. ) = zadnjična odprtina
– Ugodje ob izločanju blata
– Starši učijo nadzora (čistoče)
– Nagonska energija se premakne na analno področje
Psihosocialni/psihoseksualni
razvoj 2/2
Erikson – 3. stadij (4-5 let): Iniciativnost (zadovoljstvo ob lastnih pobudah) nasproti
občutku krivde in manjvrednosti
•
Povečane zmožnosti planiranja in organiziranja
•
Otrok sposoben načrtovati, dejati pobude, dosegati cilje
•
Uživa v aktivnosti, testira svoje moči
•
Zasmehovanje staršev > občutki krivde
•
Vloga staršev:
– Potrditev otrokovih pobud, da je nekaj vredno
– Dajati odgovornost, ki ustreza njihovim močem
– Spodbujati, da se igrajo, pomagajo doma
– Da usmeri energijo in iniciativnost na sprejemljive aktivnosti
– Vsaka prepoved naj vsebuje sporočilo, kaj otrok ne sme in kaj sme – »ne
piši po zidu, lahko pišeš po listu«
– Upoštevanje vprašanj »kako« »zakaj« (razlage!)
Obdobje sovpada s Freudovim faličnim stadijem
•
phallos, gr. = moški spolni ud
•
3-5. leto - nagonska energija usmerjena na spolne organe
•
ugodje ob stimuliranju spolnih organov
•
zavedanje spolnih razlik, začetki masturbiranja
•
Ojdipov konflikt (strah pred kastracijo) > identifikacija z očetom (agresorjem)
•
Identifikacija > otrok prevzame ustrezno spolno vlogo
Razvoj pojma samega sebe
•
V prvem stadiju otrok spozna, da obstaja : jaz in ne-jaz (okolje)
Uporaba lastnega imena:
•
2 leti: začno uporabljati lastno ime – »daj to Mojci!«
•
2-3 leti: uporablja lastno ime, ne zna reči: jaz, meni (zaimki)
Povečana samostojnost:
•
3 leta: izražanje samostojnosti – »sam bom!«
Razširitev pojma samega sebe:
•
4 leta: jaz in stvari, ki mu pripadajo – kaže posesivnost (moje igrače, moj očka...)
•
5-6 let: občutja in doživljanje sebe tudi verbalizira (na glas)
•
5 let: oblikovana samopodoba – slika, predstava o sebi (o lastnem telesu,
sposobnostih…)
•
v šolo vstopi z izoblikovano sliko o sebi (šol. uspešnost > nadalje vpliva)
•
1. leto šole: včasih težave prilagajanja > otroku in staršem se sesuje svet
– razumevanje, naklonjenost, konkretna pomoč
Samopodoba: - tesno povezana s samospoštovanjem > vedenje, dosežke
•
Akademska samopodoba (šola, izobrazba)
•
Socialna samopodoba (odnos z vrstniki, starši)
•
Telesna samopodoba (telesne sposobnosti, telesni videz)
Lastne izkušnje + “pomembni” drugi > oblikovanje samopodobe
Ukrepi za izboljšanje samopodobe:
•
Pomagati otrokom z negativno samopodobo (nesamozavestni, plašni…)
•
Poskrbi za pozitivne izkušnje, hvali, nagrajuj, vzpodbujaj, prepreči kritiko
•
Video: samopodoba otroka izgradnja samoocene samoizpolnjujoče prerokbe
Razvoj spolne identitete 1/2
Razvoj spolne identitete in spolna vzgoja
•
Nekaj časa traja preden se pojem spola razvije v polni meri
•
2,5 – 5 letni – čudna vprašanja
Poznavanje in pravilna uporaba oznake za spol:
•
3 leta: pozna oznako: »deček«, »deklica«, pravilno označi sebe (prej ne)
•
ni globljega razumevanja: ne razume, da je spol stalen
•
ne razume odnosa med razlikami v spolnih organih in spolom
•
druge otroke razvršča po zunanjih značilnostih (obleka, pričeska, igra...)
Pravilno razvrščanje in uporaba zaimkov:
•
4 leta: otrok pravilno razvrsti druge po spolu
•
pravilno uporablja zaimke: ona, on, njej, njemu
•
ne razume še popolnoma spolne stalnosti
Razumevanje konstantnosti spola:
•
5-6 let: otrok razume konstantnost spola (trajna značilnost)
•
pozna odnos med razliko v spolnih organih in spolno identiteto
•
posnema istospolnega roditelja (+ druge odrasle istega spola) – imitacija
Video: razumevanje spola povezava organov in spola
Razvoj spolne identitete 2/2
Dejavniki, ki vplivajo na razvoj pojma spola:
•
Ni odvisno od razpravljanja o spolnosti in videnja golih odraslih
•
Vzgoja in izkušnje ne igrajo pomembne vloge
•
Povezano s stopnjo otrokovega umskega razvoja (inteligentnost)
Razlage oblikovanja spolne vloge in spolne identitete – 3 različne teorije:
•
Psihoanalitična teorija
– proces identifikacije (navezanost na istospolnega roditelja)
•
Teorije socialnega učenja (učenje po modelu)
– Diferencirano ojačevanje ustreznih oznak (starši)
– + posnemanje istospolnega roditelja
•
Spoznavno razvojna teorija (Kohlberg)
– Najprej nedosledno uporabljanje »deček/deklica«
– Nato diferenciranje po nekaj znakih (obleka, pričeska...)
– Kasneje pojem ohranitve spola > vrednotenje
– >možnost preferiranja lastnega spola
Video: menjava spolne identitete
Navezanost in odvisnost
•
Odvisnost in agresivnost – najbolj opazni medosebni vedenje v
zgodnjem otroštvu
•
DEF.: Odvisno vedenje = iskanje fizične bližine osebe na katero je otrok
navezan (matere), oprijemanje te osebe, iskanje potrditve in pozornosti
(tudi jok na ločitev od te osebe).
Reakcije na ločitev od matere in prihod tujca (umetna situacija – študije):
•
Starejši manj jokajo, manj kličejo mater, so bolj prijazni s tujcem
•
2-3 letni: se približajo materi ob vstopu tujca (varno pribežališče)
•
Spreminja se način izkazovanja navezanosti oz. odvisnosti
– 2-3 leta: iskanje fizične bližine
– 3-4 leta: iskanje pozornosti, odobravanja (priznanja)
•
•
nadaljnje faze v razvoju osamosvajanja
vse več neodvisne igre, manj zatekajo k materi
Video: navezanost opice
prestrašena opica + navezanost otroka
Razvoj socialnega vedenja
DEF.: Prosocialna vedenja = ki drugim koristijo, povzročajo pozitivne učinke,
izboljšujejo njihovo telesno ali duševno počutje.
•
Več oblik:
•
Empatija (sposobnost vživeti se v drugega) Video: malčkova empatija
•
Altruizem Video: altruizem malčka
•
Enakopravnost
•
Spodbujanje skupine
•
Razne oblike sodelovanja, konstruktivnega reševanja problemov
Razlike med prosocialnimi vedenji, individualizmom, tekmovalnostjo in
agresivnostjo
•
Prosocialno vedenje – upoštevanje potreb drugih, prizadevanje za njihovo
blaginjo, pravična delitev dobička
•
Individualizem – posameznik želi absolutni dobiček zase (vedenje)
•
Tekmovanje, rivaliteta, superiornost – posameznik želi relativen dobiček zase;
prizadeva si, da bi korist ali dobiček drugega zmanjšal
•
Agresivnost – (namen!) povzročiti telesno ali duševno škode drugemu (najbolj
oddaljena od prosocialnega vedenja)
Oblike prosocialnega vedenja se razvijajo po določenih razvojih zaporedjih.
Socialno vedenje 1/2
•
•
•
•
•
•
Razvoj odnosov med vrstniki
2-5 let: spremembe v odnosu do vrstnikov
povečanje količine medsebojnih interakcij
iz paralelne igre v kooperativno igro
spremeni se oblika interakcij
sami aktivno vključujejo v igro > prepiri, spori, agresivnost
•
•
•
Porast socialno zrelejših oblik obnašanja
Zrelejši, konstruktivnejši načini socialnega vedenja
Naraščajo: sodelovanje, medsebojno nagrajevanje, izrazi naklonjenosti,
pripravljenost prilagajati se drugemu
Socialna recipročnost (izražajo naklonjenost > sami jo dobijo več ipd.)
•
•
•
•
•
•
•
•
Razvoj empatije
= sposobnost vživeti se v drugega, postaviti se v njegovo kožo
Ni isto kot simpatija (čutiti isto kot nekdo, čustvovati z njim)
Pomembna za razvoj globljih medosebnih odnosov, pomoč drugim
Vpliv egocentričnosti
Zgodnje otroštvo – otrok je egocentričen
Konec predšolskega obdobja
– lahko si predstavlja, kako se počutijo drugi v neki situaciji (drugače od
njega)
– ne more združiti čustvenega vživljanja z intelektualnim razumevanjem bistvo empatije
Video: spodbujanje soc.razvoja malčka
Socialno vedenje 2/2
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Razvoj altruizma
Predšolski otrok – egocentrizem, ni empatije – težko uvidi, da nekdo potrebuje
pomoč
2.- 6. leta – naraščajo načini medsebojne pomoči
Premik od usmerjenosti k odraslim na usmerjenost k vrstnikom
Povečuje se navezanost na vrstnike
Iste značilnosti kot so bile prej v odnosih z odraslimi (v začetku odvisni stiki)
Tekmovalnost
2-5 let: narašča (odvisno od kulture – medkulturne razlike)
Razlike med spoloma
Dečki bolj nagnjeni k tekmovanju, manj k enakopravnosti (bolj deklice)
Ne glede na družbeno okolje (stereotip spolne vloge)
Pomen zgodnjih odnosov z vrstniki
Preučevanja živali > socializacije si ni mogoče zamisliti brez vpliva vrstnikov
Prvi 2 leti - odrasli najpomembnejši vpliv, zatem vrstniki (v povezavi z
odraslimi)
Vpliv medijev (zlasti TV, internet) > soc.vedenja = zelo velik (čas!!)
Preko modelnega učenja (Bandura – lutka Bobo)
Posnemajo vse, kar vidijo, mlajši – manj kritično (nevarno, domišljija…)
Posnemajo zlasti agresivna in spolna vedenja (bolj najstniki)
Vzgojitelji – omejiti, kaj lahko gleda, kakšne vzore nudijo samo
Strah: funkcija, nastanek, vrste
•
•
•
•
Funkcije strahu: varovalni dejavnik (poškodba, nevarnost) ali zavora
(nepotrebno)
Nastanek strahov: naučeni ali prirojeni (kače, podgane)
Strah in anksioznost: ni isto, strah specifičen, anksioznost razpršena (ni
predmeta strahu)
Običajni in neobičajni strahovi: pogosti/neobičajni (fobije) - včasih težko
razmejiti
Običajni normalni strahovi:
•
do 5. mes.: močan, neobičajen D (npr. zvok), izguba telesne opore/podlage
•
6 – 23. mesecev: tujci, ločitev od starša, novi D (npr. pustne maske)
•
predšolsko obdobje (2-5 let): dokaj pogosti, v povprečju 3 strahovi: psi in
živali (3 leta), tema (4 leta), kasneje: fantazijska bitja, smrt, tatovi, vlomilci,
strah biti sam v prostoru
•
šolsko obdobje (6-12 let) – pogostost strahov upada, zlasti pred
domišljijskimi bitji; tipični strahovi: nekatere živali (kače, miši, žuželke,
žabe,kuščarji), naravni pojavi (ogenj, strele, viharji, grmenje, nevihte), telesne
poškodbe in bolezni, pojavijo se psihosocialni strahovi (strah pred goloto,
zaklenjen, ugrabitvijo, narediti napako...)
•
adolescenca (13- 18 let): socialna odtujenost, osamljenost + drugi socialni
strahovi (pred nastopanjem, spoznavanjem novih ljudi, čustveno bližino)
•
odrasla doba: veliko socialnih strahov (zločin, nasilje, napad, poškodbe –
odvisno od kulture, načina življenja)
•
Video: običajni otroški strahovi
Strah: fobije, premagovanje
Bolezenski (patološki) strahovi - fobije
•
Neodvisni od starosti, zelo močni - onemogočajo normalno življenje
•
Predmet strahu - neobičajen, nenevaren (majhen prostor, pajek, voda…)
•
Strah ni premosorazmeren nevarnosti, ne izgine, si ne more si pomagati
•
Nujna obravnava strokovnjaka (pedopsiholog/psihiater, klinični psiholog)
•
Npr. Klaustrofobija, arahnofobija, agorafobija, hidrofobija…..
Šolska fobija (ni prava fobija): joka, bruha, bolečine v trebuhu, močno čustveno
vzburjen ob odhodu v šolo - v ozadju strah pred ločitvijo od staršev (strokovna
obravnava)
Velike individualne razlike (boječi,…., zelo pogumni, predrzni)
Deklice imajo več strahov kot dečki (ali dečki samo prikrivajo?)
Premagovanje strahov in pomoč pri soočanju:
•
Neprijetni, ovirajo vsakdanje prilagajanje (redko koristni)
•
Pomoč staršev, vzgojiteljev, učiteljev, vrstnikov, strokovnjaka (fobije!)
•
Otroku dati večji občutek kontrole, nadzora (občutek varnosti)
•
Otroka potolažimo (objem, poljub, umirjeno govorimo)
•
Razlaga določenih pojavov + kako naj se vede v določeni situaciji
•
Spodbuda k soočenju s situacijami
•
Sovrstniki kot učinkovit model (taki, ki se ne boje)
•
Igra – vadimo situacije (resnične, sanjske) – zaigra konec: pogumno sooči
•
Pogovor z drugimi starši (starejših otrok – njihove izkušnje)
Agresivnost
Agresivna vedenja – ki imajo namen prizadeti drugo živo bitje
•
povzročiti telesno bolečino, občutek nebogljenosti, osramočenosti, strah,
tesnobo, potrtost
•
Oblike agresivnosti
•
fizično/besedno; neposredno/posredno (zbadanje, zasmehovanje...)
Agresivnost in starost (razvojne značilnosti):
•
2 do 5 let: se zmanjša pogostost in jakost izbruhov trme (po 4. letu redki)
•
Spremenijo se razlogi, ki vodijo do agresivnega vedenja
– 2-3 leta: spori s starši, prepovedi staršev
– 4-5 let: agresivnost v sporih z vrstniki
•
S starostjo premik od telesne do besedne agresivnosti
•
4-5 let: povečana agresivnost (več konfliktov, spremenjen način igre kooperativna)
Individualne razlike:
•
Velike razlike:visoka ali nizka frustracijska toleranca
•
Razlike v tem, kaj jih frustrira
Razlike med dečki in deklicami
•
2.3 letni: dečki opazno agresivnejši od deklic
•
deklice: večja anksioznost pred agresivnim vedenjem, bolj posredne oblike
agresivnosti
•
predšolsko obdobje:nagnjenost k agresivnem vedenju – relativno stabilna
osebnostna poteza (velja samo za dečke, lahko napovedujemo)
Dejavniki agresivnosti
Dejavniki, ki vplivajo na agresivnost:
•
Frustracija (lačen, neprespan, malo igrač, omejen prostor...)
•
Način vzgoje, obravnava, odziv odraslih: odobravanje (nagrajevanje);
kaznovanje, dovoljevanje – odobravanje in nagrajevanje ojača
•
Posnemanje, učenje po modelu (gledanje agresivnih modelov, vpliv TV)
•
Kaznovanje – telesno ne zmanjša agresivnosti (model agresivnega vedenja)
•
Zavedaj se: odrasli so otroku model!! (pokaži sprejemljiv način odzivanja)
Družinske okoliščine - najbolj agresivni:
•
Nezaželeni in nesprejeti otroci (pomanjkanja osnovne čustvene topline,
občasno intenzivno telesno kaznovanje)
•
Nedosledno kaznovanje agresivnosti (dovoljujejo, pa tudi močno kaznujejo) >
občasno ojačanje (pogojevanje) > zelo vztrajajoče nezaželeno vedenje
Ustrezni načini vzgajanja
•
Najmanj agresivni: čustveno toplo, nekaznovalno družinsko okolje
•
Kombinacija ne-dovoljevanja agresije, nekaznovanja in ne-odklanjanja
Vpliv vrstnikov
•
Pogosto bolj agresivno po vključitvi v VVO; vrstniki lahko ojačujejo, nagrajujejo
•
Vrstniki prispevajo k ohranjanju prej obstoječih agresivnih vedenj
•
Težko zmanjšamo agresivnost v VVO , če je otrok tak od prej
Ravnanje v VVO
•
Ignoriranje agresivnega vedenja in odobravanje, pohvala, pozornost za
kooperativno vedenje > zmanjšanje agresivnosti
•
Odvajanje nezaželenega vedenja naj vedno spremlja učenje zaželenega
Uravnavanje vedenja otroka
Naloga staršev in vzgojiteljev (v VVO; varuška, babice…)
•
Nezaželene skrajnosti vzgojnih stilov
– Permisivna in represivna oz. demokratska in avtokratska vzgoja
– Represivna (preteklost) – ostre, hude kazni
– Permisivna, popuščajoča vzgoja – danes preveč > škodi > razvajen
narcisoiden otrok, nesamostojen in čustveno nezrel odrasli
•
Najbolje: prijazna in nepopustljiva vzgoja
– Prijazen čustven odnos vzgojitelj-otrok (izražanje ljubezni otroku, otrok
mora vedno čutiti, da ga imamo radi!)
– Nepopustljivosti v vzgojnih ukrepih (avtoriteta vzgojiteljev)
– Jasne meje dovoljenega, razlaga prepovedi, blago kaznovanje kršitev
– Veliko nagrad, pohval, izogibanje kaznim (bolj odtegnitev nagrade)
– Neubogljiv otrok – pusti, da ga doletijo naravne neprijetne posledice
•
NAJBOLJ POMEMBNA: doslednost istega vzgojitelja, obeh staršev, drugih –
vedno isto, brez izjem (menjanje pravil bega otroka)
VZGOJNI PRIJEMI:
•
Preko pogojevanja (največ instrumentalno – nagrade)
•
Vedno pogovori, razlage ukrepov, dovoljenega – zakaj je tako
•
Če ima otrok vzgojitelja rad, ubogljivost ni problem (uboga avtoritete)
•
Prava avtoriteta vzgojitelja - ne iz moči (kazni), ampak ljubezni, spoštovanja
•
Vzgojni prijemi - dovoljena in zaželena vsa iznajdljivost
•
Otroku nikoli ne laži! (povej resnico, poenostavi)
•
Dopuščaj samostojnost (če zmore sam) in svobodo izbire (če mu ne škodi)
Video: striktna disciplina (kje je napaka?)
Moralni razvoj
Preučevanje moralnega razvoja otroka – največ Kohlberg in Piaget
Kohlbergova - spoznavno razvojna teorija
•
Moralno presojanje in vedenje otroka ni samo ponotranjeno od staršev
•
Otrok postopno gradi lastno miselnost, svoje načine presojanja
•
Razvoj moralnega presojanja in obnašanja = odvisen od spoznavnega razvoja
•
Motivi moralnega vedenja niso samo v strahu pred avtoritetami in posledicami
Piagetova teorija moralnega razvoja
•
Morala = načini, na katere otrok razmišlja, kaj je prav in kaj ni
•
Pomemben vidik socializacije (družba vzgaja k upoštevanju pravil)
•
Otrokovo morala (kaj je prav/narobe) se razvija vzporedno z intelektom
•
Predoperacijski otrok - značilen moralni realizem:
– Ocena dejanja je odvisna od posledic, ne upoštevajo namena
– Slabši, kdor po nesreči razbije kup krožnikov, kot tisti, ki enega namerno
– Okrog 8. leta - že začnejo upoštevati namen osebe
•
Otrokov moralni čut postopno napreduje
•
Majhen otrok - v fazi hetoronomne morale (red in disciplino, pravila postavljajo
ljudje nad njim, otrok samo sprejema)
•
Starejši otrok - v fazi avtonomne morale (sposoben misliti sam zase, njegova
morala je plod lastnega mišljenja, ne pa vsiljena od drugih)
Video: moralni razvoj malčka
Kohlbergova teorija
moralnega razvoja
Kohlberg je na podlagi proučevanj podal svojo teorijo moralnega razvoja
•
3 glavne faze moralnega razvoja, vsaka ima 2 podravni, podfazi
1.
2.
3.
•
•
Predmoralna faza - oseba ima določene moralne nazore zgolj zaradi njihove
koristnosti zanjo. Drži se jih zgolj zato, da se izogne kazni (prva raven), ali
pa zato, da bodo drugi ljudje do nje bolj prijazni (druga raven).
Faza konvencionalne morale - posameznik je zavzet za upoštevanje
družbenih pravil. 1. raven - si prizadeva za splošno družbeno odobravanje in
se zato podreja (konformira) moralnim načelom drugih. 2. raven - razvije
močno zavzetost za »zakon in red«, ker ima spoštovanje zakonov in pravil
družbe za samo po sebi moralno pravilno.
Faza avtonomne morale - posameznik razvije osebni moralni kodeks in ne
sprejema avtomatično kodeksov, ki so jih postavili drugi ljudje. 1. raven sprejme zakone družbe zato, ker čuti, da so demokratično uveljavljeni v prid
vseh. 2. raven - vzpostavlja svoje moralne kodekse in načela z osebnim
razmišljanjem o spornih zadevah. Lahko se zgodi, da se ne strinjajo z
nekaterimi pravili družbe, če čutijo, da so moralno zgrešena.
Otrokova morala se torej oblikuje v procesu socializacije, zlasti pod vplivom
staršev in vzgojiteljev, kasneje pa vse pomembnejšo vlogo dobiva otrokovo
lastno mišljenje (samodejavnost). Vendar pa mnogi ljudje nikoli ne dosežejo
končne ravni moralnega razvoja oz. avtonomne morale, nekateri ne razvijejo
niti konvencionalne morale in ostanejo na fazi predmorale (npr. prestopniki,
psihopati…).
Video: Kohlbergova dilema (primeri odgovorov 1)
Nivoji in stadiji moralnega
razvoja – Kohlberg:
I. Prekonvencionalni ali preddogovorni (predmoralni) nivo
•
Običajno predšolski otroci
•
Standardi za pravilno in napačno vedenje so absolutni (postavi jih avtoriteta)
•
Zunanji kriterij – fizična posledica škode pomembnejša kot namen
•
NPR: kdor po nesreči razbije 12 kozarcev je slabši kot nekdo, ki zanalašč enega
•
1. ST. usmerjenost k poslušnost in kazni (NPR: ni prav da krademo, ker nas
lahko ujemajo in zaprejo) – sodba glede na fizične posledice, izogniti se kazni,
ustreči avtoriteti, ki ima večjo moč
•
2. ST. instrumentalno – relativistična usmerjenost (NPR: igrače moraš deliti z
drugimi, da jih bodo potem tudi drugi s teboj) – pravilno, kar zadovoljuje
potrebe posameznika in tudi drugih; pravilo »jaz tebi – ti meni« - poštena
izmenjava
II. Konvencionalni ali dogovorni nivo (norme, pričakovanja skupine; dogovori
družbe)
•
3. ST. usmerjenost k pridnemu dečku, deklici
•
4. ST. usmerjenost k zakonitostim, redu – avtoriteti
III. Postkovencionalni ali postdogovrni (avtonomni) nivo (spozna, da so socialni in
pravni dogovori relativni, presoja na univerzalnih etičnih načelih)
•
5. ST. usmerjenost k legalnemu dogovoru
•
6. ST. usmerjenost k univerzalnemu etičnemu principu
•
•
•
•
1. in 2. stadij (premoralni nivo) s starostjo upadata
3. in 4. stadij naraščata do 13. leta in se ustalita (tudi nekateri odrasli na tem
nivoju)
5. in 6. stadij začneta naraščati med 13. in 16. letom
Video: Kohlbergova dilema - primeri 2
Zgodnja nevrotska
simptomatika
Nevroze pri otrocih ali razvojne motenje osebnosti
•
Anna Freud in Melanie Klein:
– nekatere motnje izražene že v prvih letih življenja
– predstopnja nevrotičnega razvoja > kasneje prerastejo v nevrozo
– ker vplivajo na razvoj ter strukturalizacijo ega in superega
•
•
•
•
Ni jasnega odgovora, kaj je normalna in prilagojena osebnost
Ni jasno ali lahko govorimo o nevrozi pri predšolskem otroku
Izraz otroška nevroza redko uporabljalo, le najpogumnejši
Večina avtorjev: o nevrotični strukturi lahko govorimo šele v zgodnjem
šolskem obdobju (faza latence)
Drugi: nevroze najdemo že pred 5. letom
Nevrotičnih simptomov ne smemo zamenjavati z nevrozo!!!
Za razne motnje pri otrocih se uporabljajo tudi izrazi:
– psihosocialne motnje,
– motenje vedenja,
video: vzgoja težavnih otrok
– emocionalne motnje,
– motnje temperamenta,
– maladaptacija (slaba prilagojenost)
•
•
•
Znaki neustrezne adaptacije
1/2
•
Še ne pomenijo motenosti!!!!
Telesne motnje:
•
Do 2. let najpogosteje - motnje hranjenja, prebave in izločanja (neješčnost,
izbirčnost, požrešnost, pretirana žeja, pogoste driske , bruhanja in zaprtja
•
enureza (močenje - urin) in enkopreza (puščanje blata) – kasneje
•
motnje spanja: nespečnost, somnambulizem (mesečnost ) in nočne more
•
bolečine po telesu
•
alergične reakcije (dihalne alergije)
•
pretirana mirnost ali nemirnost
Ob normalnem razvoju izginejo, vztrajanje po 5. letu > slabša prognoza
Razvade in navade:
•
Najpogostejše sesanje prstov ( lahko deformacija čeljusti) in grizenje nohtov
(lahko zavleče do pubertete) ob obremenitvah, ventil za sproščanje napetosti
•
Škripanje z zobmi – sproščanje nakopičene agresivne napetosti
•
Motorične razvade (drgnjenje nosu, spolovil, vrtanje po nosu, tiščanje
predmetov v usta, ritmično pozibavanje, butanje z glavo ob zid – sproščanje
napetosti)
•
Masturbacija (hude bojazni občutka zapuščenosti, ventil sproščanja napetosti)
- agresivna prekinitev masturbacije poslabša stanje
Otroka teh oblik vedenja ni mogoče preprosto odvaditi.
Znaki neustrezne adaptacije
2/2
Emocionalni in vedenjski znaki neustrezne adaptacije
•
Pretirana trma in togotni izbruhi (motorično ali verbalno) – metanje na tla,
razbijanje – emocionalna labilnost in neobvladanost
•
Cmeravost (regresivno vedenje, včasih se sprevrže v manipulacijo)
•
Strah-bojazen – kaže so kot plahost (otrok ne ve, česa se boji)
•
Ljubosumnost – po 3 letu – verjetno otrok priklenjen na neuspešno simbiozo
•
Užaljenost
Kontaktne motnje
•
Samotarstvo – pri otrocih, ki niso dobili ustreznih spodbud za socialno igro
•
Strah pred odraslimi po 3. letu (ni presegel diadnih odnosov)
•
Promiskuitetni odnos (otrok se kar oprijema različnih odraslih, ki jih ne pozna)
– kaže, da ni razvil ustrezne navezanosti, ljudi doživlja kot prehodne objekte
– pogosto pri otrocih, ki nimajo konstantne osebe v negi in skrbi
•
Plahost v skupini – otrok ni razvil ustrezne borbenosti, ne zna se braniti,
agresivnost ne služi uveljavljanju
•
Grobost – grizenje, ščipanje, udarjanje …
– od 1- 4 let odgovor na frustracijo,
– kasneje: verjetno se agresivnost ni nevtralizirala (postaja destruktiven)
Popravljanje otrokovega vedenja (brcanje, udarci, grizenje…) ANJ
Preprečevanje nezaželenih oblik otrokovega vedenja ANJ
Učenje lepega vedenja malčka ANJ
Hvala in prosim za malčke ANJ
Nežna disciplina za malčka ANJ
Izvor nevrotičnih motenj
•
•
Nevroza – ni samo en, splet vzrokov (zavrtost življenjsko pomembnih teženj)
Rizični dejavniki za nastanek nevroze – včasih nastane, drugič ne
Rizična vzgoja
•
pretrda vzgoja in pretirano razvajanje
•
Hiperprotektivna (preveč zaščitniška ) vzgoja – otroku manjka izkušenj
•
Variablina vzgoja, brez notranje trdnosti in opore
•
Nestimulativna vzgoja (z otrokom se nihče ne ukvarja).
Kvarno - odnos usmerjen k staršu namesto otroku (npr. žrtvovanje za otroka)
Otrok začuti, kdaj odrasli z njim zadovoljujejo svoje (otroške) potrebe in se ne
odziva pozitivno
Posebni negativni dejavniki razvoja
•
Alkoholizem v družini
•
Moteni odnosi v družini
•
Kulturna prikrajšanost (primitivizem družine)
•
Otrok precej časa brez varstva
•
Prezaposlenost ali odsotnost staršev
•
Pogoste telesne bolezni otroka
Maladaptacisjko okolje
•
ne zna podpreti razvoja otroka, ga pogosto ovira ali usmeri v napačno smer
Napoved nastanka nevroze
Pogostost pojavljanja znakov neustrezne adaptacije
•
Vsak predšolski otrok ima kakšnega, za različno stare tipični različni znaki
•
Težko reči, kdaj je število znakov kritično (sistemi ocenjevanja)
•
Pomembno je predvideti, če bodo težave izginile ali vztrajale
•
Napoved oz. ocena na podlagi vseh znakov
Največjo težo pri napoved razvoja nevroze ima naslednji skupek znakov:
•
neješčnost
•
bolečine po telesu
•
hipermotoričnost
•
motnje koncentracije
•
labilnost in jezavost
•
cmeravost
•
prenizka ali previsoka agresivnost
•
strah in bojazen Video: otroške anksioznosti
Rizični dejavniki:
•
Otrok ima sindrom MCD (minimalna cerebralna disfunkcija)
•
Bolehni otroci, ki so do 3. leta že morali v bolnišnico
•
Strokovnjak - pri 3. letih dokaj zanesljiva ocena: riziko nevroze, motenj
Otroci s posebnimi potrebami
OPP – otroci s posebnimi potrebami - zelo širok pojem, 2 veliki skupini:
•
Nadarjeni - izjemno visoke sposobnosti
– umsko nadpovprečni, likovno, glasbeno, športno…
– Če ne spodbujamo (prelahko) > se dolgočasi, odklanja, problemi….
– Opazno pri igri, risanju, govoru, telesni aktivnosti…
•
Ovirani, moteni v razvoju (gibalno, senzorno, telesne in duševne motnje)
– invalidni, hromi, slabovidni, naglušni, umsko zaostali, avtisti
hipermotorični, MCD, mongoloidi, z motnjami prilagajanja….kombinirano
– Ni posebnih VVO, ustanov – pomembna zgodnja socializacija v VVO
Velike individualne razlike > zahtevajo dokaj različno ravnanje
Na splošno – ravnanje:
•
Pouči o hibi, posebnostih otroka (literatura, starši, vzgojitelj, zdravnik…)
•
Spodbujamo razvoj - uresničevanje talentov, kompenzacija motnje
•
Se max prilagodimo otroku (v zahtevah, nalogah, komunikaciji…)
•
Ne zahtevamo več kot otrok zmore, pa tudi ne manj (težko prav oceniti)
•
Skrb za socializacijo OPP – max vključevanje v skupino (iznajdljivost!)
•
Druge učimo pravilnega odnosa do OPP (tolerantnost, sprejemanje, pomoč…)
– Ne izpostavljaj hibe/talenta, le kot posebnost, drugačnost
– Ravnaj enako, pomagaj, prilagodi postopke, če je nujno, sicer ne
•
Za vsakega OPP pripravimo individualiziran program dela v VVO
– Spremljamo, prilagajamo, brez kritike; vsak napredek pohvalimo
Ne zanemarjaj nadarjenih na račun motenih !!!
Pogoste skupine OPP v VVO
V rednih VVO najpogosteje: (niso prepoznani, ni drugih ustanov - bolje zanje)
•
Starši ne vedo > vzgojitelj naj opozori (PREVIDNO!!! – burni negativni odzivi)
Avtisti (blažje oblike)
•
Se ne odziva na D in ljudi iz okolja, živi v lastnem umskem svetu
•
Video: pomoč avtističnim otrokom
•
Avtizem (ANJ) video: zgodnja prepoznava avtizma
Hiperaktivnost in motnje pozornosti (velikokrat skupaj = ADHD)
•
Težave s pozornostjo + pretirano dejaven, nemiren, impulziven
•
Pokaže že v VVO, težave zlasti v šoli (naloge, zahteve) in v soc. stikih
•
3-5% otrok, pogosteje dečki, ni drugih primanjkljajev
•
V puberteti pogosto prerastejo, motnja izgine
•
Video: Hiperaktivni otroci
•
Hiperaktivni dojenček
•
Prepoznava ADHD pri otrocih
Blažja umska prizadetost in mejni IQ (mejni: 66-79; podnormalni IQ < 65)
•
Večkrat niso prepoznani (zgodnja diagnostika je negotova) > opozoriti
•
Kasneje komisija odloča ali so za redno OŠ ali prilagojen program
•
Težko ločiti od družbeno prikrajšanih (spodbude okolja > napredujejo)
•
Opazno pri vseh umskih dejavnostih (igra, risba, razumevaje navodil…)