Transcript ppt kognitivna psihologija

KOGNITIVNA
PSIHOLOGIJA
Janina Curk, II. gimnazija Maribor
Smeri v psihologiji
•
•
•
•
Katera ti je najbližje in zakaj
Kateri so kognitivni procesi
Kaj že veste o kognitivni psihologiji
Časovna umestitev
•
•
•
•
Psihoanaliza
Behaviorizem
Humanistična psihologija
Kognitivna psihologija
Cogito, ergo sum
It‘s all about attitude
Temeljne predpostavke
• človekovo čustvovanje in vedenje določajo kognitivni
•
•
•
•
procesi (kako si miselno razlagaš stvarnost, situacije,
vedenje drugih in sebe …)
„kognitivne sheme“ (kognicije): načini zaznavanja in razlaganja
sveta
človek se ne odziva na objektivno realnost, pač pa na
subjektivno percepcijo realnosti
„Vsak človek v vsakem trenutku reagira na najboljši možen po svojih
močeh način iz danih pogojev.“
»Problem ni tam, kjer ga vidiš, pač pa tam, od koder ga gledaš.« možnost zlorabe
Tolteška modrost: Ne predpostavljaj!
Če te prijatelj nekega dne ne pozdravi, ko te sreča, ne boš preprosto
pomislil: „Aha, ni mi rekel zdravo“ in stvar zaključena, ampak boš
poskušal ugotoviti razloge: ali sem ga s čim prizadel, ali slabo vidi …,
postavljal boš hipoteze in jih preverjal … To počnemo nenehno.
American Beauty (projekcija homoseksualnosti): dvakratna
napačna predpostavka – destruktiven vpliv na odnose!
Piaget: postformalno mišljenje: resnica je subjektivna,
relativna, ne črno-bela, spremenljiva.
Žrtve mišljenja?
• 50 – 70 kratkih avtomatskih misli na minuto (joj ne,
zakaj, brez veze, jaz butl …)
• 5 – 7 nadzorovanih misli na minuto (celi stavki)
• Višji kognitivni procesi?
Tu in zdaj
• vzhodna modrost
• preteklosti več ni, prihodnosti še ni
• Angel smrti nas lahko nauči preživeti vsak dan tako, kakor
da bi bil poslednji v našem življenju, kakor da ne bo nobenega
jutri. Vsak dan lahko začnemo tako, da si rečemo: ‚Prebudil
sem se, sonce vidim. Še en dan mi je na voljo, da sem, kar
sem.‘ (iz Toleteških modrosti, gl. opombe)
• dogoški kmet
Kognitivna terapija (npr. pri depresiji):
korekcija napačnih kognicij ali kognitivnih izkrivljenj
• »moram biti uspešen in dobiti priznanje drugih«
• »ljudje se morajo do mene vesti pošteno, korektno, ljubeznivo in
pozorno«
• »pogoji, v katerih živim, morajo biti in ostati dobri, dobiti moram
vse, kar potrebujem in kar mi pripada«
• stvari razvrščamo v brezpogojne, črno-bele kategorije (mišljenje vse
ali nič)
• pozornost usmerjamo na negativno plat stvari in prezremo
pozitivno
• posamezne negativne izkušnje posplošujemo in poveličujemo,
pozitivnim izkušnjam (dosežkom, lastnostim) pa zmanjšujemo
pomen: če nam kaj uspe, je to zasluga drugih ali slučaj, če nam ne
uspe, pa je temu kriva naša nesposobnost
nadalj.
• brez dokazov domnevamo, da se ljudje na nas negativno
•
•
•
•
•
•
odzivajo
samovoljno napovedujemo, da bodo šle stvari slabo
sebe in druge kritiziramo, kaj bi morali in česa ne bi smeli
(trditve 'moral bi')
enačimo se s svojimi pomanjkljivostmi (namesto da bi rekel
'zmotil sem se', si rečeš »tepec sem«),
perfekcionizem (»če nisem stoodstoten, sem nula«),
»vse, kar naredim, je narobe«, »vsi znajo boljše od mene« …
poosebljanje in obtoževanje: obtožuješ se za stvari, ki niso
odvisne samo od tebe ali obtožuješ druge in ne vidiš, da so k
problemu prispevala tvoja stališča in obnašanje
Zasvojenost z depresijo?
• Ljudje so naravnost zasvojeni s tem, da trpijo in pravzaprav ne
•
•
•
•
počno drugega, kot da se medsebojno podpirajo pri ohranjanju te
zasvojenosti. Če v vas tli potreba po tem, da bi drugi slabo ravnali z
vami, boste prej ali slej našli koga, ki bo to tudi storil. In če se
znajdete med ljudmi, ki potrebujejo trpljenje, vas nekaj sili, da slabo
ravnate z njimi. Kot da bi imeli na hrbtu pripet listek z napisom:
‚Prosim, brcnite me!‘ (iz Tolteških modrosti)
igra v TA: Šutni me!
Glasser - teorija kontrole: Jaz depresiram!
‚zakon karme‘ (kakršen si, to se ti dogaja)
sekundarne koristi od bolezni; beg v bolezen
2. tolteški dogovor:
ničesar ne jemlji osebno
• Ničesar ne jemljite osebno, sicer boste trpeli za nič. Kadar jemljete
stvari osebno, ste nenehno nekaj užaljeni in se odzivate tako, da
krčevito branite svoja prepričanja in netite spore. Iz muhe naredite
slona, samo zato, ker si tako zelo želite, da bi imeli prav samo vi,
drugi pa ne. In si tudi na vse kriplje prizadevate, da bi jim ta svoj
prav dokazali ter jim nenehno solite pamet. Toda vse, kar čutite in
počnete, je samo odraz vaših osebnih sanj, izraz vaših notranjih
dogovorov.
• Gl. socialno zaznavanje: vsak ima svojo subjektivno
realnost, a obnašamo se, kot da je ‚moja‘ realnost
objektivna realnost.
• Vendar vse ni relativno (nihilizem): univerzalne moralne
vrednote
Vpliv medijev
• Vplivanje na nezavedno
• Senzacionalizem
• Vzbujanje masovne depresije in paranoje
• PRVA SMRTNA ŽRTEV ŽLEDA!
• EPIDEMIJA GRIPE!
• Oglaševanje: primerjanje z idealnimi slikami
• Bogati in revni (relativnost doživljanja revščine in
frustriranosti, video Kanduč: Kriminaliteta in revščina)
Pozitivne kritike
• proučevanje mišljenja in razvoja inteligentnosti
• poudarjanje subjektivnosti razumevanja in
interpretiranja sveta (kar ne velja le za kognitivne
psihologe, je že „aksiom“ celotne psihologije)
• npr. humanistični psiholog Carl Rogers: „Edina
resničnost, ki jo lahko spoznam, je svet, kot ga
zaznam in izkusim v sedanjem trenutku. Kolikor je
na svetu ljudi, toliko je tudi ‚resničnih svetov‘.“
Negativne kritike
• zanemarjanje ostalih duševnih procesov in njihovega
vpliva na mišljenje
• Piaget: subjektivne metode opazovanja in pogovora