Transcript Razvojno –psihološke značilnosti pri dolgotrajno bolnih otrocih

RAZVOJNOPSIHOLOŠKE
ZNAČILNOSTI PRI DOLGOTRAJNO
BOLNIH OTROCIH
dr. Petra Lešnik Musek, univ.dipl.psih.
Vesna Krkoč, univ.dipl.psih.,spec.klin.psih.
Pediatrična klinika
KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo
Vsebina
Uvod
 Definicija dolgotrajne oz. kronične bolezni (KB)
 Epidemiologija
 Dejavniki tveganja in zaščitni dejavniki za razvoj
prilagoditvenih motenj pri otrocih s KB
Razvojna obdobja in značilnosti
prilagajanja na bolezen
Zaključek
Definicija kronične bolezni (KB)
1) Podaljšano trajanje
2) Podaljšana medicinska oskrba, nega in podpora




medicinsko-tehnična
pedagoška
psihološka
osebna asistenca…
3) Vpliv na telesno, kognitivno, čustveno in socialno
funkcioniranje otroka
Delež KB otrok v populaciji


3,5 do 35 % (odvisno od definicije)
Se povišuje
Pogostost prilagoditvenih/psihiatričnih težav
 2x pogostejše
 3,4x pogostejše otroci z gibalno oviranostjo,
nevrološko boleznijo
Večina KB otrok ne kaže posebnih
prilagoditvenih motenj!
Viri stresa pri KB otroku










(dolgo)trajno zdravljenje,
pogoste hospitalizacije oz.
obiski zdravnikov
omejeno gibanje, diete
omejena samostojnost
(pretirano zaščitništvo
staršev)
spremembe v družinski
dinamiki
oviran proces šolanja
občutki diskriminiranosti
(mladostniki)
ovirana socializacija
strah pred izgubo kontrole
strah pred iznakaženostjo
strah pred bolečino,
smrtjo…
Pogoste reakcije






tesnobnost, strah
depresivnost
jeza, umik
večja odvisnost od
staršev
regres ali pretirano zrelo
vedenje
spremenjena
samopodoba…
PREHODNE
vedenjske in
čustvene težave so
pogost in normalen
odziv - lahko jih
prebrodi

Od oviranosti in negativnih posledic
k proučevanju zaščitnih dejavnikov

“resilience” (dinamična sposobnost prilagajanja
na neugodne razmere, sposobnost integracije in
učenja iz izkušenj; prožnost- fleksibilnost)
Prilagajanje na bolezen je odvisno od
ravnotežja med ZAŠČITNIMI dejavniki
in dejavniki TVEGANJA.
Dejavniki prilagajanja na KB (prirejeno po Hatherill S., 2007)
BOLEZEN
OSEBNOST
RAZVOJ
Trajanje
Predvidljivost poteka
Smrtnost
Starost ob začetku bolezni
Opaznost
Funkcionalna oviranost
Telesne deformacije
Postopki zdravljenja
Vpliv na CŽS –možgane
Temperament
Sposobnosti, kompetence
Strategije soočanja-stres
Predhodni čustveni/vedenjski
problemi
Predhodne izkušnje z boleznijo
Razvojno obdobje
Tempo razvoja
Čustveni razvoj
Kognitivni razvoj
Socialna kompetentnost
DRUŽINA
SOCIALNO OKOLJE
Psihiatrična bolezen v družini
Družinski konflikti
Povezanost članov družine
Izražanje čustev
Vzgojni stil staršev
Podpora vrstnikov
Revščina
Organizacija med. oskrbe
Odnosi z med. osebjem
Kulturne značilnosti
Stigma
Razvojnopsihološki vidik prilagajanja na bolezen
mladostniško
obdobje
zgodnje otroštvo
srednje
otroštvo
malček
dojenček
boleze
n
Razreševanje razvojnih nalog
- napredek
- stagnacija ali regres
intervencij
e
Obdobje dojenčka (1-12 m.)
◘ Groba & fina motorika:
 Poseganje po predmetih, kontrola glave,
samostojno sedenje, plazenje, prijemanje igrač,…
◘ Mišljenje:
 Senzomotorna faza (Piaget)
 Raziskovanje okolja, lastnega telesa
 Konstantnost predmeta
Dojenček (1-12 m.)
◘ Čustveni




& socialni razvoj:
Zaupanje/nezaupanje (Erikson)
Pozoren na obraze, jih preferira.
Prepoznavanje različnih vrst glasov, obraznih mimik
Anticipiranje, da ga bo poznana oseba vzela v
naročje.
◘ Vedenjske značilnosti:
 Težave ob ločitvi od staršev
(separacijska tesnoba) – 9 m
Težave, povezane s KB




KB → < dovzetnost za okolje.
Fiziološko ravnovesje = predpogoj za razvoj
drugih področij.
Pomanjkanje stimulacije → zaostanek v razvoju.
Konstistentno zadovoljevanje otrokovih potreb →
razvoj zaupanja.

Daljše ločitve od staršev → moten proces
navezanosti.

Bolezen, bolečina → občutek nemoči
Predlagane intervence






Konstantna prisotnost starša ob hospitalizaciji.
Spodbujanje kontakta starš & otrok.
Razbremenitev starša (krajši čas).
Pomoč staršu: razvoj občutka kompetentnosti.
Otroku zagotoviti ustrezno stimulacijo.
Otroku omogočiti raziskovanje igrač.
Obdobje malčka (1-3 let)
◘ Groba & fina motorika:



Samostojno hodi, teče, skače,….
Pincetni prijem
Čečkanje, imitiranje
◘ Mišljenje:





Senzomotorna faza (Piaget)
Preoperativna faza (Piaget): sposobnost mišljenja s
simbolnimi reprezentacijami
Osredotočenost »tukaj in zdaj«.
Kratek obseg pozornosti → se povečuje
Sposobnost pretvarjanja (simbolna igra)
Malček (1-3 leta)
◘ Razumevanje bolezni:
 Povezano s stopnjo kog. razvoja.
 Bolezen pojasni z 1 simptomom.
 Vzrok bolezni: zunanji objekt
Malček (1-3 leta)
◘ Čustveni & socialni razvoj:




Avtonomija/sram, dvom (Erikson)
Izražanje različnih čustev, prepoznavanje pri drugih.
Močne pozitivne / negativne reakcije.
Vzporedna igra
◘ Vedenjske značilnosti:




Vedenjski »izbruhi«
Agresivno vedenje.
Tendenca k regresu (stresne situacije).
Neupoštevanje navodil.
Težave, povezane s KB










Strah pred ločitvijo.
Strah pred poškodbo telesa, pred bolečino.
Izguba rutin & ritualov.
Omejeno gibanje oz. prepoved gibanja.
Regres
Nesodelovanje
Vedenjski izbruhi
Obup
Negativizem
Pretirano zaščitniški starši:
→ postavljanje zahtev, mej?
Predlagane intervence


Pomembna prisotnost staršev.
Spodbujanje staršev k postavljanju zahtev, meja.

Omogočiti otroku enostavne izbire v sit., ko je to
mogoče.

Spodbujanje simbolne igre (“zdravniki”).

Priprava otroka na postopke zdravljenja.
Obdobje zgodnjega otroštva (3- 6 let)
◘ Groba & fina motorika:
 Napredek v grobi motoriki (tek, poskoki, plezanje po
igralih,…)
 Fina motorika (gumbi, zadrga)
 Grafomotorične spretnosti
◘ Mišljenje:
 Preoperativna faza (Piaget)
 Boljše razumevanje odnosa “vzrok – posledica”
 Večji interes za teme: rojstvo, smrt, družina
Zgodnje otroštvo (3- 6 let)
◘ Razumevanje bolezni:



Opis bolezni z določenim simptomom; še zamenjuje
vzrok - posledico.
Kasneje: vzrok bolezni = »nalezljivost« (še ne razume
dobro).
Magično mišljenje → bolezen = kazen za neprimerno
vedenje.
Zgodnje otroštvo (3- 6 let)
◘ Čustveni & socialni razvoj:
 Iniciativnost / občutki krivde (Erikson)
 Strahovi (pred temo, psi, višino, smrtjo).
 Pohvala in graja
 Socialna igra z otroki istega spola.
◘ Vedenjske značilnosti:
 Pojavljanje morebitnih čustvenih težav s
pridruženimi težavami v razvoju (socialni,
motorični) in pri učenju.
Težave, povezane s KB









Strah pred ločitvijo.
Strah pred telesnim pohabljenjem, pred vdorom v telo
(operacija, injekcija).
Regres
Vedenjski izbruhi
Agresivno vedenje (fizično, verbalno)
Odvisnost od drugih
Razočaranje, ravnodušnost
Umaknjenost
Pomanjkanje izkušenj → razvoj samospoštovanja,
samovrednotenja in občutek obvladovanja.
Predlagane intervence









Starši z otrokom ob hospitalizacijah.
Starša učiti priprave otroka na bolečino; strategije kako si
otrok pomaga sam.
Otroku razložimo potek preiskav in njihov pomen.
Vključenost otroka v proces zdravljenja (diete, jemanje
zdravil,…).
Pogovarjanje o strahovih v zvezi z boleznijo.
Otrok misli, da je kriv za bolezen → razbremenitev.
Izražanje čustev v igri.
Čim večja vključenost v vrtec/šolo.
Soc. interakcije z vrstniki (različne skupinske aktivnosti).
Obdobje srednjega otroštva (7- 12 let)
◘ Groba & fina motorika:

↑ sposobnosti kompleksnih gibov (npr. nogomet,
košarka, ples, igranje klavirja,…).
◘ Mišljenje:
 Prehod h konkretnim operacijam (Piaget):
- Sposobnost mišljenja z mentalnimi operacijami
- Razumevanje hierarhij razvrščanja
- Razumevanje alternativnih pogledov na problem


Večje sposobnosti upoštevanja pravil.
Večji obseg pozornosti.
Srednje otroštvo (7- 12 let)
◘ Razumevanje bolezni:

Bolj diferencirane ideje o znakih in vzrokih bolezni.

Poznavanje različnih vzrokov določene bolezni.

Razumevanje zdravstveno - vzgojnih ukrepov

Še vedno lahko mislijo, da so krivi za bolezen.
Srednje otroštvo (7- 12 let)
◘ Čustveni & socialni razvoj:
 Delavnost / občutki manjvrednosti (Erikson)
 Samospoštovanje
 > sposobnosti samozavedanja
 Sodelovanje/tekmovalnost
 Želja po neodvisnosti
 Istospolne vrstniške skupine
◘ Vedenjske značilnosti:
 Občutek neobvladovanja dejavnosti
 Ambivalentnost glede neodvisnosti
Težave, povezane s KB









Strah pred ločitvijo.
Strah pred občutkom izgube kontrole.
Strah pred telesno poškodbo, pred bolečino, posebej pred
invazivnimi postopki (predel trebuha, genitalij.)
Strah pred boleznijo, smrtjo, pred nezmožnostjo zaradi
bolezni.
Nezmožnost zaključiti dejavnosti, naloge
Nesodelovanje
Oviranost zaradi bolezni → razpoloženje, zanikanje, jeza,
depresija, ↓ samospoštovanje.
Hiperprotektivnost staršev → omejevanje fizičnih, socialnih
dejavnosti → umaknjenost, odtujenost od vrstnikov, socialna
izoliranost,.
Občutek drugačnosti od drugih.
Predlagane intervence

Občasna prisotnost staršev: sprejem, boleči posegi

Vključenost v proces izobraževanja: šolske dejavnosti,
sodelovanje z učitelji
Spodbujanje medvrstniških odnosov (skupinske dejavnosti,
klubi, športi,…).






Spodbujanje različnih aktivnosti → občutek uspešnosti,
samopotrjevanje
Postopno prevzemanje odgovornosti
Zagotavljanje podpore s strani vrstnikov (prijateljstva)
Spodbujanje igre “zdravniki” (mlajši); posredovanje informacij
v zvezi z boleznijo.
Priprava otrok na MRI na našem KO (maketa)
Obdobje mladostništva (13- 18+)
◘ Mišljenje:

Pojav formalno logičnih operacij (Piaget):
- deduktivno, abstraktno mišljenje
- oblikovanje hipotez o logičnih rešitvah


> introspektivne sposobnosti
> sposobnosti konceptualizacije prihodnosti
◘ Razumevanje bolezni:


Vključuje specifične fiziološke procese
Upoštevanje kompleksne prepletenosti dejavnikov
bolezni
Mladostništvo (13- 18+)
◘ Čustveni & socialni razvoj:
 Oblikovanje identitete / identitetna zmeda (Erikson)
 Prilagajanje na telesne spremembe
 Oblikovanje spolne identitete, potreba po druženju z
nasprotnim spolom
 Zaskrbljenost zaradi telesnega videza
 Manjša odvisnost od staršev (rahljanje vezi)
◘ Vedenjske značilnosti:
 Vedenjski izbruhi
 Umik
Težave & reagiranje, povezano s KB










Ločenost od vrstnikov, odraslih
Odvisnost od odraslih
Strah pred telesno poškodbo in bolečino
Zaskrbljenost glede sprejetosti s strani vrstnikov po hospitalizacijah
Nesodelovanje, umaknjenost
Anksioznost, depresivnost
Zavračanje zdravljenja (terapij), medicinskih postopkov
Zaskrbljenost v zvezi z izgledom in učinki med. postopkov
(npr. kožne spremembe, sprememba telesne teže,….)
Želi biti »normalen«, enak drugim (vrstniška kultura)
Zanikanje → nevarnost tveganega vedenja (zloraba drog, alkohola,
promiskuitetno vedenje,…).
Predlagane intervence










Postavljanje razumnih mej
Spodbujanje izobraževanja & sodelovanje z učitelji
Spodbujanje spretnosti »skrb zase«- samostojnost
Sprejemanje jeze – razvojno normalen odziv
Upoštevanje ptb. po intimnosti (zasebnost!)
Upoštevanje ptb. po neodvisnosti (mladostnikovo mnenje glede
zdravstvenih postopkov)
Pogovori o: telesnem videzu, spolni vlogi, načrtih v prihodnosti
Podporna vloga vrstnikov
Spodbujanje oblikovanja prijateljstev (v/izven bolnišnice)
Pomoč staršem pri razumevanju in sprejemanju mladostnikovih
seksualnih potreb.
ZAKLJUČEK-1
V posameznih razvojnih fazah imajo različni dejavniki
različno vlogo:

Dojenček & malček:
 separacija – razvoj navezanosti (včasih),
 senzomotorne izkušnje (danes)

Šolski otrok:
 vključenost v šolo,
 šport (dečki), medvrstniški odnosi (deklice)

Mladostništvo:
 samostojnost
 pripadnost vrstniškim skupinam
 intimnost – spolnost.
ZAKLJUČEK-2
Podpiranje strategij soočanja z boleznijo glede na
razvojno obdobje.
Razvojnopsihološki pristop pomemben v okviru
celostne obravnave otrok/mladostnikov s KB pri:
 edukaciji staršev, bolnišničnega osebja
 izvajanju pedagoške dejavnosti v bolnišnici
 prenosu izkušenj v okolje, šolo, vrtec
 izboljšanju kakovosti bolnišnične oskrbe

Hvala za pozornost!