Transcript ppt Erikson

ERIKSONOVA
TEORIJA
PSIHOSOCIALNEGA
RAZVOJA
Janina Curk
II. Gimnazija
Maribor
SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
 Erik Erikson (1963): psihosocialni razvoj
 vpliv Freuda: psihoseksualni razvoj
 bolj poudaril vpliv socialnih dejavnikov na razvoj
 izpostavil razvoj identitete
 opisal osem stopenj
 univerzalno zaporedje, ni ostrih mej
 prehod čez vsako stopnjo zahteva rešitev
psihosocialne krize (glavni razvojni problem)
 neuspešne rešitve: razvojni zastoji, upočasnitve,
nazadovanja, problemi v kasnejših fazah
 značilnosti vsake stopnje prisotne celo življenje, le v
določenem obdobju bolj izrazite
 vsaka stopnja je poimenovana kot nasprotje
ugodnega in neugodnega izida
1. TEMELJNO ZAUPANJE/
NEZAUPANJE (1. LETO)
Razvojna naloga: razvoj zaupanja, da je svet zanesljiv,
optimistični odnos do okolja
Pomembno: zadovoljenost temeljnih potreb po
navezanosti (Harlow!) in ljubezni, pozitivne izkušnje,
občutek zanesljivega in predvidljivega okolja
Neugodno: nestalna in premajhna skrb
Posledica: sumničav, odklonilen odnos do ljudi, lahko
tudi pretirana zaupljivost in naivnost
Socialno okolje: mati
2. AVTONOMNOST/
SRAM IN DVOM (2.-3. LETO)
Razvojna naloga: razvoj samostojnosti - prične se
zavedati, da ima možnost nadzora nad lastno
aktivnostjo (obdobje prve trme, „ne“), uči se novih
telesnih spretnosti ter prvih samostojnih opravil
(oblačenje, hranjenje, Freud: toaletni trening …)
Pomembno: spodbujanje, a tudi utemeljeno
postavljanje mej (socializacija)
Neugodno: preveč ali premalo omejevanja in kritike
Posledica: sram in dvom vase ali pa pretirana
razvajenost, nedojemljivost za kritiko.
Socialno okolje: + oče
3. INICIATIVNOST/
KRIVDA (4.-5. LETO)
Razvojna naloga: razvoj iniciativnosti, (zdrave)
ambicioznosti, postavlja si cilje in jih tudi skuša uresničiti
Pomembno: spodbujanje, hkrati usklajevanje z
družbenimi normami
Neugodno: preveč omejevanja (zasmehovanje,
kritiziranje) ali premalo omejevanja
Posledica: občutja krivde in zavrtost v uveljavljanju ali
pa pretirana razvajenost, neupoštevanje norm okolja
Socialno okolje: +širša družina, soseščina („dvorišče“),
vrtec
4.DELAVNOST/
MANJVREDNOST (6.-11. LETO)
Razvojna naloga: razvoj delavnosti, občutij
kompetentnosti; v šoli razvija motivacijske značajske
lastnosti (marljivost, vztrajnost …), socialno področje:
sodelovanje, upoštevanje pravil/avtoritet, šolske
spretnosti.
Pomembno: spodbujanje, potrjevanje, razvijanje
močnih točk
Neugodno: ponavljajoči se neuspehi pri delu in v
odnosih z vrstniki, neprestano grajanje
Posledica: nezadovoljstvo ob delu, pasivnost
Socialno okolje: + šola (sošolci, učitelji)
5. DENTITETA/
ZMEDENOST (12-18 LETO)
 adolescenca (lat. adolescentia: mladost): prehodno
obdobje med otroštvom in odraslostjo (od spolnega
dozorevanja ali pubertete do 18-21(?)
 velike spremembe na telesnem področju
 razvoj abstraktnega mišljenja (Piaget)
 težnja k neodvisnosti (konflikti s starši idr.,
razpetost med potrebo po osamosvojitvi in (vsaj)
materialno odvisnostjo
 modelno učenje, primerjanje z vrstniki (vzorniki)
 prijateljski odnosi pomembnejši od staršev
(potreba po pripadnosti skupini - oblikovanje
vrednot, stališč in interesov; prijateljstva sprva znotraj
skupin istega spola, nato tudi nasprotni spol
 razvojna naloga: oblikovanje identitete
Identitetna kriza
 težko: kdo sem, kam grem …
 „iskanje samega sebe“: eksperimentiranje z različnimi
vlogami, vedenjskimi vzorci, oblačili, frizurami,
filozofijami …
 uspešna razrešitev krize: jasna identiteta
(oblikovana stališča, samopodoba in samospoštovanje
na različnih področjih)
 neugodno - identitetna zmedenost:
 neorientiranost (ne veš, kaj bi)
 ciničen odnos
 negativna identiteta, (antikonformnost)
 privzeta identiteta (pretirana konformnost)
 prevzemanje nesprejemljivih vlog
 medosebni konflikti
 disocialno vedenje
Literarna ilustracija
 “Človekova identiteta je proces, zaporedje iskanj in
poskusov, nekakšna duhovna maškerada.” (Evald Flisar)
 »Edino, kar je slabega na današnji mladini je to, da ne
sodimo več mednjo.« (H. Procnow)
 »Mladi ljudje težijo za tem, da bi svoje želje in
hrepenenje čim prej zadovoljili. Od telesnih želja se
najraje predajajo spolnim radostim, pri čemer ne kažejo
posebne zadržanosti. Njihovo razpoloženje se hitro
spreminja, v svojih željah so nestanovitni in muhasti, saj se
kljub gorečnosti hitro spreminjajo. Strastni so in
razdražljivi. Imajo se za vsevedne, prepričani so o
pravilnosti svojih trditev, kar je verjetno vzrok za to, da
gredo večkrat predaleč. Končno pa se tudi radi smejijo.«
(Aristotel)
6. INTIMNOST/
IZOLACIJA (20-30 LET)
 zgodnja odraslost
 kriza intimnosti
 problem, če ni oblikovane identitete – ostaneš
okupiran s seboj namesto da se odpreš v okolje
 ugodna rešitev: dobri intimni odnosi na telesni,
intelektualni in čustveni ravni, v romantičnih ali
prijateljskih odnosih
 neugodno: strah pred globljimi odnosi, občutja
osamljenosti
7.USTVARJALNOST/
STAGNACIJA (30-60 LET)
 zrela odraslost
 ustvarjalnost na nekem področju
 pomemben človekov prispevek k skupnosti, dobra




opora mlajšim generacijam (lastnim ali ne)
ugodno: občutek osebnostne rasti in napredovanja.
neugodno: občutja nepomembnosti in stagniranja
(nekateri kompenzirajo z egoističnim funkcioniranjem,
vlaganjem energije samo v skrb zase)
kriza srednjih let: čustvene težave, ponovni razmislek
o ciljih in smislu
staranje staršev (zavedanje minljivosti)
Erikson (1974): "A person does best at this time to put aside
thoughts of death and balance its certainty with the only
happiness that is lasting: to increase, by whatever is yours to
give, the goodwill and higher order in your sector of the
world."
Literarna ilustracija
»Bolj star, bolj nor!
Bungee, rafting, judo in skiro.
S črno mušketirsko bradico.
S pipo in zelenimi lasmi.
Jakna, čopek, rutka in motor.
Prihaja strašna kriza srednjih let.
Upor zatiranih strasti.
To bo kraljica mojih pubertet.
Znanilka novih radosti.
Zdaj me bo treba z rokavicami poslušat
in me razumet.
Bo treba za moj novi jaz z občutkom
nežno poskrbet.
Bo treba zavihat rokave in pljunit v dlani!«
(iz pesmi Zorana Predina Bolj star bolj nor)
Filmska ilustracija
 Film: Lepota po ameriško/American Beauty, 1999
 Vsebina: film je parodija na idealizirano podobo
družine iz ameriškega predmestja. Lester, strokovnjak
za oglaševanje v štiridesetem letu starosti, se odloči,
da bo spremenil določene stvari v svojem življenju.
Zagleda se v hčerino sošolko in začne trenirati fitnes.
Njegovi ženi Carolyn je pomemben samo družbeni
položaj, zato niti ne opazi, kako njuno življenje
razpada.
 Odlomek: 0:00:00 do 0:19:27: identitetna kriza pri
otrocih, kriza srednjih let pri starših.
8. INTEGRALNOST/
OBUP (PO 60. LETU)
 upad v delovanju telesnih in zaznavno-gibalnih funkcij
 Izguba družinskih članov
 kriza soočanja s koncem (iskanje smisla preživetega
življenja)
 ugodno: občutek izpolnjenosti, samouresničenosti,
(izkustvena inteligentnost, Piaget: postformalno
mišljenje - modrost)
 neugodno: žalovanje nad izgubljenimi priložnostmi,
razočaranje nad svetom in seboj, depresivnost,
osamitev
„Leta ne prinesejo modrosti, pač pa starost.“
Filmska ilustracija
 Film: Gospod Schmidt/About Schmidt, 2002
 Vsebina: Warrenu upokojitev korenito spremeni
življenje, saj je vse življenje vdano služil svetovnemu
zavarovalnemu društvu za varstvo gozdov. Dodatno
ga prizadene smrt žene Helen, s katero sta bila
poročena 42 let, povrhu pa se njegova edina hči
namerava poročiti s – po njegovem – tepcem.
Obupno si prizadeva najti nov smisel v svojem
brezbarvnem življenju.
 Odlomek: 0:00:00 do 0:23:38: Warrenovo počutje v
zadnjih trenutkih službe; išče nove dejavnosti, s
katerimi bi si osmislil življenje.
OVREDNOTENJE TEORIJE
PRO
 opisal razvoj od rojstva do starosti
 poudaril pomembnost oblikovanja indentitete in
posameznikovo aktivno vlogo v tem procesu
 pojasnil vplive socialnih dejavnikov na razvoj v vseh
obdobjih
CON
 teorija ni univerzalna, ker je človekov razvoj odvisen
od individualnih razlik v izkušnjah (posebej v
sodobnem času so stili življenja zelo različni,)
 razvoj identitete pričakoval veliko prezgodaj (zlasti
študenti; 30. leta); Maslow, Jung: zrelost osebnosti je
pogojena s količino življenjskih izkušenj!
PRIMERJAVA FREUD - ERIKSON
 obe teoriji psihoanalitični
 Erikson: psihosocialni, Freud: psihoseksualni razvoj
 bolj poudarjal socialne vplive (okolje, učenje), Freud
zlasti družinsko okolje
 Eriskon manjši pomen vplivom nezavednih nagonov,
teorija bolj empiristična, manj nativistična
 Erikson: bolj humanistična (optimistična) in manj
deterministična teorija (lastna aktivna vloga pri
razvoju osebnosti, zlasti identitete)
 Erikson vseživljenjski razvoj, Freud do asolescence
Primerjave faz: Freud/Erikson
1. leto
oralna
zaupanje
2.-3. leto
analna
avtonomnost
4.-5. leto
falična
iniciativnost
6.-11. leto
latenca
delavnost
po 12. letu
genitalna
identiteta
samo Erikson:
intimnost, ustvarjalnost,
integralnost