Vseživljenjski pristop v obvladovanju kroničnih nenalezljivih bolezni: primer sladkorne bolezni

Polonca Truden-Dobrin Sonja Paulin Ljubljana, 6.december 2013

Rezultati v Sloveniji – zgodba o uspehu!

Delež nedojenih novorojenčkov ob odpustu iz porodnišnice, Slovenija 1993-2011

Vir: Perinatalni informacijski sistem RS 1993-2011

Dojenje ob odpustu iz porodnišnice po izobrazbi matere (upoštevano izključno in delno dojenje), Slovenija 2002-2011

Vir: Perinatalni informacijski sistem RS 100% 95% 90% 85% Visoka in Višja Srednja in Poklicna Brez strokovne izobrazbe 80% 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Dojenje ob odpustu iz porodnišnice glede na prisotnost očeta pri porodu (upoštevano izključno in delno dojenje), Slovenija 2002-2011

Vir: Perinatalni informacijski sistem RS 100% 95% 90% 85% Ne Da 80% 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Delež dojenih po starosti

Vir : Raziskava Hrast 2009, IVZ

Zdravje in življenjski slog v šolskem obdobju – izbrani kazalniki

Delež otrok glede na tedensko število ur telesne dejavnosti in glede na socialno ekonomski položaj družine, Slovenija, 2006. (

HBSC, 2006.

)

Neenakosti v zdravju v Sloveniji. IVZ, 2011

Čezmerna teža in debelost med 15-letniki, samoporočani podatki, 2001-02, 2005-06 and 2009-10 Vir: Currie et al. (2004); Currie et al. (2008); Currie et al. (2012)

Prekomerna prehranjenost in debelost otrok in mladostnikov

• • • • • • neuravnotežen in previsok prehranski vnos, to je predvsem energijsko gosta mastna, sladka in slana hrana, ter sedeč življenjski slog in nezadostna telesna dejavnost sta dejavnika tveganja za nastanek metabolnega sindroma in debelosti nakazuje se, da je prehranski status povezan tudi z vzorci spanja stres lahko vodi v tolažilne načine prehranjevanja ljudje pogosteje zbolijo za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kot so npr. srčno-žilne bolezni, metabolni sindrom in sladkorna bolezen tipa 2 ter rak debelega črevesa. že pri otrocih in mladostnikih se razvijejo bolezni gibal, tudi sladkorna bolezen tipa 2 prehranski in gibalni dejavniki tveganja so v Sloveniji pogostejši v skupini ljudi nižjega socialno-ekonomskega položaja •

Raziskave kažejo, da se debelost, ki nastane že v otroštvu, običajno nadaljuje v odraslo dobo.

Prekomerna prehranjenost in debelost otrok in mladostnikov ter prehranjevanje

• • • • • • Podatki raziskav za Slovenijo kažejo, da se otroci in mladostniki ne prehranjujejo zdravo. Malo podatkov o prehranjevanju predšolskih otrok.

Dojenje

je naraven in optimalen način hranjenja dojenčka, ki mu zagotavlja vsa hranila, potrebna za rast in razvoj, ob predpogoju, da je mati primerno hranjena.

Dojenčki in mali otroci, ki niso bili dojeni, imajo povečano tveganje za okužbe, za razvoj prekomerne telesne teže in debelosti, motenj presnove, zgodnjega pojava alergij in astme. V letu 2010 je ob odpustu iz porodnišnic polno ali delno dojilo 97,2 % mater, po odpustu iz porodnišnic pa dojenje relativno hitro upade. Do tretjega meseca dojenčkove starosti se hrani izključno z mlečnimi nadomestki že skoraj tretjina vseh dojenčkov. Delež nedojenih otrok je višji pri mamicah, ki imajo nižji socialno ekonomski status in nižjo stopnjo izobrazbe.

Zdravje in življenjski slog v odrasli dobi – izbrani kazalniki

Delež odraslih z indeksom telesne mase =>30, 2011

Velika Britanija Gr č ija Hrva š ka Malta Litva Poljska Mad ž arska Francija Slovenija Finska Š panija Latvija Č e š ka Republika Estonija Slova š ka Portugalska

Nemčija Bolgarija Ciper Švedska Danska Avstrija Belgija Norveška Nizozemska Italija Romunija Švica

ITM > 30 (v %)

8,6 8,2 12,9 12,4 12,3 12,0 11,4 11,0 10,8 10,0 10,0 9,8 14,3 14,2 18,0 17,7 16,9 16,2 15,7 15,6 15,6 15,1 14,4 22,7 22,5 20,7 22,3 19,7

Delež prekomerno hranjenih in debelih glede na socialno ekonomski položaj, Slovenija, primerjava 1997 in 2008.

(

Koch, 1997; G abrijelčič in sod., 2009.

)

Neenakosti v zdravju v Sloveniji. IVZ, 2011

Anketne raziskave zdravja in življenjskega sloga

CINDI Z zdravjem povezan vedenjski slog 2001 –2004–2008-2012: • vpogled v ključne značilnosti življenjskega sloga v povezavi s SB • vpliv socialno-ekonomskega položaja • trendi življenjskega sloga.

S podatki CINDI raziskav lahko spremljamo kazalnike, s katerimi lahko odločevalci spremljajo in vrednotijo učinkovitost izbrane strategije na populacijski ravni.

Debelost po spolu, starostni skupini in izobrazbi

Vir:raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija, 2012

Odstotek ljudi z ITM≥30

35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% 25-39 40-54 55-64 moški 65-74 25-39 40-54 55-64 ženske 65-74 osnovna sola poklicna sola srednja sola visja ali vec

Populacijska strategija presejanja za sladkorno bolezen: vprašalnik FINDRISK

Tveganje, da se razvije sladkorna bolezen tip 2 v naslednjih 10 letih:

Seštevek točk Tveganje za SB pod 7

Nizko: zbolel bo 1 od 100 7–11 Rahlo povišano: zbolel bo 1 od 25 12–14 Zmerno: zbolel bo 1 od 6 15–20 Visoko: zbolel bo 1 od 3 nad 20 Zelo visoko: zbolel bo 1 od 2

TVEGANJE, DA SE RAZVIJE SLADKORNA BOLEZEN TIP 2 V NASLEDNJIH 10 LETIH OCENJENO Z VPRAŠALNIKOM FINDRISC VIR: raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija, 2012 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 2% 5% 6% 7% 28% 29% 65% 58% 2% 12% 5% 17% 23% 38% 20% 36% 9% 24% 20% 35% 30% 17% 12% 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74

moški

2% 4% 3% 9% 1% 11% 4% 12% 24% 16% 24% 30% 33% 19% 43% 19% 70% 37% 58% 31% 29% 16% 5% 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74

ženske

zelo visoko

visoko zmerno rahlo povišano nizko Seštevek točk Tveganje za SB pod 7 Nizko:

zbolel bo 1 od 100

7 –11 Rahlo povišano:

zbolel bo 1 od 25

12 –14 Zmerno:

zbolel bo 1 od 6

15 –20 Visoko:

zbolel bo 1 od 3

nad 20 Zelo visoko:

zbolel bo 1 od 2

TVEGANJE, DA SE RAZVIJE SLADKORNA BOLEZEN TIP 2 V NASLEDNJIH 10 LETIH OCENJENO Z VPRAŠALNIKOM FINDRISC, VIR: raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija, 2012 Moški 100% 80% 60% 40% 20% 0% 2% 14% 11% 37% 36% 2% 12% 15% 35% 36% 17% 35% 36% 1% 10% 36% 45% 5% 24% 27% 29% 15% 6% 30% 18% 33% 14% 5% 22% 18% 39% 17% 4% 13% 21% 40% 22% 17% 33% 14% 22% 14% 8% 26% 27% 30% 9% 8% 23% 20% 36% 14% 4% 19% 18% 46% 12% zelo visoko visoko zmerno rahlo povišano nizko Ženske moški, 40-54 100% 80% 60% 40% 20% 2% 13% 17% 18% 13% 12% 39% 38% 39% 39% 29% 34% 39% 43% 0% moški, 55-64 6% 33% 4% 23% 21% 19% 4% 24% 18% 2% 16% 18% 31% 39% 37% 40% 11% 13% 17% 24% moški, 65-74 17% 11% 8% 4% 20% 39% 31% 32% 21% 16% 21% 20% 33% 41% 25% 2% 26% 3% 8% 11% zelo visoko visoko zmerno rahlo povišano nizko ženske, 40-54 ženske, 55-64 ženske, 65-74

Sladkorna bolezen v Sloveniji

Število oseb, ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze v krvi po starosti, Slovenija 2006 - 2012

110000 100000 90000 80000 70000 60000 50000 40000 30000 20000 10000 0

75575

40325 9677 9311 7148

79683

42710 10152 9996 7290

83822

45363 10662 10840 7242

88053

47989 11311 11531 7404

92466

50277 12631 12026 7423

96730

52230 14199 12369 7438

99286

54267 14945 12352 7282 65 in več 60-64 55-59 50-54 do 50 let 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Vir podatkov: Zbirka porabe zdravil na recept. IVZ

SPREMLJANJE OBVLADOVANJA SLADKORNE BOLEZNI 2012

Vsi bolniki s sladkorno boleznijo Bolniki z neodkrito SB Bolniki z znano sladkorno boleznijo 117.000

(15 % zdrav življ. slog brez zdravil) Bolniki, ki niso zdravljeni z zdravili Bolniki, ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze v krvi 99.300

Bolniki, ki dosegajo ciljne vrednosti Bolniki, ki dosegajo željene izide

Starostno specifična prevalenca prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi po starosti in spolu, Slovenija 2009 - 2012 Starostno specifična stopnja števila prejemnikov zdravil za zdravljenje SB

200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 leto 2009 leto 2010 leto 2011 leto 2012 moški ženske

starostna skupina

Prevalenca med prebivalstvom v starosti 25-74 let: 5,2% V starosti 60 let prejema ta zdravila 10,4 % prebivalcev, med starejšimi od 65 let 15%.

Starostno specifična prevalenca prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi po spolu, Slovenija 2009 in 2012 Starostno specifična stopnja, po spolu

200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 moški, 2009 moški, 2012 ženske, 2009 ženske, 2012

starostna skupina

Prostorska porazdelitev prevalence prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi, Slovenija 2011

V letu 2012 je med 99.300 prejemniki zdravil za zniževanje glukoze v krvi okrog 67.400 oseb (68%) prejemalo zdravila v obliki tablet, 14.200 (14%) insulin in tablete, 17.663 (18%) samo insulin.

Razdelitev števila oseb po tipu terapije

100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 14,3% 66,8% 18,9% 2009 14,2% 67,2% 18,5% 2010 14,3% 67,6% 18,2% 2011 14,3% 67,9% 17,8% 2012 insulin+peroralni samo peroralni samo insulin

Čezmerna telesna masa in debelost, Vir: raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija 2012 Čezmerno telesno maso (ITM 25 – 29,9) ima

45% oseb s SB

, podobno kot splošna populacija (41%). Debelost, ki je glavni napovedni dejavnik za moteno toleranco za glukozo in diabetes tipa 2, je ugotovljena pri : • • 16 % oseb brez diabetesa

41 % sladkornih bolnikih

. Raziskava kaže trend naraščanja debelosti med sladkornimi bolniki iz mestnega bivalnega okolja.

Dejavniki tveganja za aterosklerotične srčno-žilne zaplete pri sladkornih bolnikih Vir: raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija, 2008

kajenje sedaj 17 % zvišan krvni tlak >140/90 62 % 1 dejavnik tveganja … 23 % oseb s SB po 2 dejavnika … 36 % oseb s SB po 3 dejavnike ... 25 % oseb s SB nima teh dejavnikov …13% oseb s SB ITM 25-29,9 45 % ITM=>30 debelost 41 % zvišan cel. holesterol>5,0 60 %

Večina tistih, ki imajo povečano tveganje za sladkorno bolezen, ga lahko zmanjša z zdravim življenjskim slogom. Grafika povzeta po WHO Euro: Tiskovna konferenca ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, 13.11.2012

Izbrana izhodišča za razvoj preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni

V procesu, ki vodi do enakih možnosti za zdravje, naj bodo uporabljena štiri vodilna načela:

• vseživljenjski pristop, od prenatalnega obdobja do mladostništva in odrasle dobe • enakost: upoštevati posebej potrebe prikrajšanih (načelo proporcionalnega univerzalizma) • medsektorsko delovanje • sodelovanje ciljnih skupin - javnost in mladi naj bodo vključeni v nastajanje, izvajanje in spremljanje politik in zdravstvenega varstva.