Transcript prezentacija 1

VSE O DIABETESU – 1. del
PRIPRAVE NA TEKMOVANJE IZ ZNANJA O
SLADKORNI BOLEZNI
PRIPRAVILA SAŠA FEMC KNAFLIČ
OŠ TONETA ČUFARJA JESENICE
1
Sladkorna bolezen
epidemija 21. stoletja,
diabetes mellitus,
stanje stalno zvišanega sladkorja
(glukoze) v krvi,
pomanjkanje inzulina in/ali odpornost
tkiv nanj.
2
Sladkorna bolezen
Posledica je motena presnova
ogljikovih hidratov, beljakovin in
maščob.
Pojavi se okvara, motnja ali odpoved
različnih organov, posebno oči, ledvic,
živcev, srca, možganov in ožilja.
3
Inzulin
hormon trebušne
slinavke,
nastaja v beta celicah
langerhansovih
otočkov,
vpliva na presnovo
ogljikovih hidratov,
beljakovin in maščob.
4
Trebušna slinavka pankreas
žleza z notranjim
izločanjem (endokrina
žleza),
žleza z zunanjim
izločanjem (eksokrina
žleza).
5
Lega trebušne slinavke
trebušna slinavka
ali pankreas
6
7
Langerhansov otoček
8
9
Inzulin
zniža nivo glukoze v
krvi,
antagonist
glukagonu,
anabolični hormon,
beljakovina.
kristali inzulina
10
Inzulin in glukoza
11
Antagonisti inzulinu
glukagon,
kortizol,
adrenalin,
rastni hormon.
12
Oblike sladkorne bolezni
tip 1,
tip 2,
drugi tipi,
nosečnostni
diabetes.
13
Tip 1
pojavi se nekje do 30.
leta starosti,
pojav bolezni je nenaden
in močan,
avtoimuno obolenje,
potrebno injeciranje
inzulina,
okoli 10 % diabetikov.
14
Tip 2
pojavi se po 40. letu, včasih
tudi v mladosti,
izbruhne počasi in običajno z
blagimi simptomi,
podvrženost se deduje,
zdravljenje s pravilno
(zdravo) prehrano, gibanjem,
zdravili, pa tudi z inzulinom,
pomanjkanje inzulina in/ali
odpornost nanj.
15
Tip 2
posledica nezdravega načina
življenja
16
17
Dejavniki tveganja za tip 2
debelost,
pomanjkanje gibanja,
nezdrava prehrana,
stres,
dednost,
teža novorojenčka > 4 kg.
18
Večje tveganje pri osebah
(diagnostični testi na 3 leta):
s srčno žilnimi obolenji,
s hujšo duševno motnjo (uporaba
antipsihotikov),
z nosečnostno SB,
ki so rodile otroka, težjega od 4 kg,
s sindromom policističnih ovarijev
in debelostjo...
19
Večje tveganje pri osebah,
starejših od 40 let, ki imajo
poleg tega:
debelost (ITM nad 25) ali zvišan
obseg pasu,
zvišan krvni tlak,
zvišano koncentracijo krvnega
holesterola,
sladkorno bolezen v prvem kolenu
sorodstva.
20
21
Drugi tipi
po vnetjih, poškodbah in operacijah
trebušne slinavke
pri raku trebušne slinavke
pri nekaterih obolenjih žlez z
notranjim izločanjem (čezmerno
izločanje hormonov ščitnice,
nadledvične žleze in hipofize)
pri uporabi nekaterih zdravil (tiazidi,
glukokortikoidi, ščitnični hormoni,
zaviralci imunskega sistema…)
22
Nosečnostna sladkorna
bolezen
praviloma zdravljenje
z inzulinom,
= gestacijski
diabetes,
odkrijemo jo v
nosečnosti (pred in
po nosečnosti bolnica
nima SB),
23
Nosečnostna sladkorna
bolezen
najpogosteje se pojavi v zadnjem
tromesečju,
izgine 2. dan po porodu,
večja verjetnost pojava sladkorne
bolezni tipa 2 kasneje v življenju.
24
Nosečnostna sladkorna
bolezen
25
Presnovni sindrom
26
27
28
Sindrom X – povečano
tveganje za:
srčno-žilna obolenja (2-krat),
sladkorno bolezen tipa 2 (5-krat).
29
Trebušna debelost
povečan obseg
pasu,
nabiranje
maščobe okoli
notranjih
organov.
30
31
Trebušna debelost
nad 94 cm
nad 80 cm
32
Klinični znaki SB:
poliurija,
polidipsija,
slabo počutje, utrujenost,
zaspanost, vrtoglavica,
hujšanje, povečan apetit,
33
Klinični znaki
zadah po acetonu,
motnje ostrine vida,
genitalni srbež, srbež kože,
okužbe kože
izsušenost (dehidracija).
34
Klinični znaki
35
VNOS HRANE
DVIG KONCENTRACIJE GLUKOZE
IZLOČANJE INZULINA
PADEC KONCENTRACIJE GLUKOZE
IZLOČANJE GLUKAGONA
36
Vrednosti glukoze
pod 3,5 mmol/l
3,9 do 6,0 mmol/l
HIPOGLIKEMIJA
NORMOGLIKEMIJA
6,1 do 6,9 mmol/l na tešče
oz. 7,8 do 11 mmol/l po
hranjenju (OGTT)
MBG oz. MTG
nad 7 mmol/l na tešče oz.
nad 11,1 mmol/l po
hranjenju
SLADKORNA
BOLEZEN
37
Odkrivanje sladkorne bolezni
sladkorna bolezen
zanesljiva
ni verjetna
GK na tešče
≥ 7,0
< 6,1
GK kadarkoli
≥ 11,1
< 6,1
GK v OGTT (120 min)
≥ 11,1
< 7,8
MTG
MBG
6,1 – 6,9
7,8 – 11,0
Legenda:
GK – glukoza v krvi
MTG – motena toleranca za glukozo
MBG – mejna bazalna glikemija
PREDIABETES
OGTT – oralni glukozni tolerančni test
38
Merjenje glukoze
glukometer
postopek
omogoča urejenost diabetesa
HbA1c – merilo za urejenost SB
39
40
HbA1c
vrsta hemoglobina (glikozilirani Hb),
nanj se dokončno veže glukoza (več
pri višji koncentraciji),
odstotek hemoglobina, ki ima vezano
glukozo, odraža povprečno
koncentracijo krvnega sladkorja v
zadnjih 2 do 3 mesecih,
41
HbA1c
tveganje za pojav in razvoj kroničnih
okvar (oči, ledvice) je precej manjše,
če je izvid HbA1c manjši od 7 %.
HbA1c x 2 – 6 = povpr. konc. glukoze v zadnjih 2 - 3 mes
42
HbA1c
43
KRONIČNI ZAPLETI
DIABETIČNA
MAKROANGIOPATIJA
srčni infarkt,
možganska kap,
gangrena udov
DIABETIČNA
MIKROANGIOPATIJA
prizadetost mrežnice,
ledvic in živcev
44
45
Kronični zapleti
kardiovaskularna
obolenja
diabetična retinopatija
diabetična nefropatija
46
Kronični zapleti
diabetična nevropatija
diabetična noga
47
Kardiovaskularna
obolenja
= srčno-žilna obolenja
srčni infarkt, možganska kap, gangrena
udov
posledica ateroskleroze
dejavniki tveganja za nastanek
ateroskleroze: sladkorna bolezen,
dednost, debelost, spol, hiperlipidemija,
48
hipertenzija in kajenje
OKVARA CELIC ŽILNE STENE
NASTANEK ATEROSKLEROTIČNE LEHE
ZAPORA ŽILE (ZMANJŠANJE SVETILNE, KRVNI STRDEK)
MOTENA OSKRBA TKIV S KRVJO
PROPAD ORGANA
49
Diabetična
retinopatija
mikrovaskularen zaplet (kapilare) na
očesni mrežnici (očesno ozadje)
v razvitih državah najpogostejši vzrok
za slepoto
diabetiki imajo 10- do 20-krat večjo
možnost za slepoto kot nediabetiki
50
STALNO  GLUKOZA V KRVI
 VGRADNJA GLUKOZE V BELJAKOVINE MREŽNICE
 PREPUSTNOST KAPILAR
KRVAVITVE, OTEKLINE, ODLAGANJE MAŠČOB,
RAZRAŠČANJE VEZIVA, NASTAJANJE NOVIH KAPILAR
SLEPOTA
51
Diabetična
retinopatija
zdravljenje: fotokoagulacija z laserjem
odkrivanje: pregled očesnega ozadja
(slikanje s posebno kamero)
preprečevanje: dobro urejena SB (HbA1c
pod 7 %)
52
Diabetična
retinopatija
normalen vid
vid pri diabetični
retinopatiji
53
Diabetična
nefropatija
kronična okvara ledvic pri SB, za katero
je značilen mikrovaskularen zaplet
v razvitem svetu najpogostejši vzrok za
končno ledvično odpoved
vzrok zanjo so presnovne motnje,
spremenjen pretok krvi skozi ledvice in
dednost (verjetno v povezavi s krvnim
tlakom)
54
STALNO  GLUKOZA V KRVI
 VGRADNJA GLUKOZE V BELJAKOVINE,
 PRETOK KRVI SKOZI LEDVICE
 PREPUSTNOST LEDVIČNIH TELESC ZA BELJAKOVINE,
 LEDVIČNIH TELESC IN S TEM TUDI LEDVIC
OKVARE LEDVIC
ODPOVED LEDVIC
55
56
Diabetična
nefropatija
zdravljenje: zdravljenje SB, zvišanega
krvnega tlaka in okužb sečil (omejitev
vnosa soli in beljakovin, prepoved
kajenja, zdravila)
odkrivanje: ugotavljanje prisotnosti
beljakovin v urinu
preprečevanje: dobro urejena SB (HbA1c57
pod 6,5 %) – upočasnitev poteka
Diabetična
nefropatija
zdravljenje končne ledvične odpovedi:


hemodializa ali peritonealna dializa
presaditev ledvice živega ali mrtvega dajalca
58
59
Diabetična
nevropatija
bolezen perifernega in avtonomnega
živčevja, ki nastane zaradi sladkorne
bolezni
najbolj razširjena nevropatija
pojavi se zaradi zvišane koncentracije
glukoze v krvi:

sprememba beljakovin v živčnih vlaknih 
moteno delovanje živčnih vlaken

okvara kapilarnih sten  slabše
prehranjevanje živca
60
Diabetična
nevropatija
simptomi periferne nevropatije (znaki motene
občutljivosti): mravljinci, občutek pekočih nog,
nezaznavanje dotika, bolečine in toplote,
različne bolečine, krči, nemoč v mišicah
simptomi avtonomne nevropatije: motnje v
delovanju prebavil (tiščanje v trebuhu, občutek
napetosti, izpahovanje, pekoča zgaga), motnje
v uravnavanju krvnega tlaka (omotice ob hitri
spremembi položaja), motnje v delovanju srca
(kratkotrajne izgube zavesti, smrt), motnje v
praznjenju sečnega mehurja (okužbe sečil),
motnje v potenci, motnje znojenja
61
Diabetična
nevropatija
odkrivanje periferne nevropatije: pregled, pri
katerem preiskujemo občutljivost, prisotnost
nekaterih refleksov, občutek za temperaturo in
vibracijo (občutljivost noge preiskujemo z
mikrofilamentom)
zdravljenje: zgolj simptomatično (analgetiki,
počasno vstajanje, povijanje noge, ležanje z
visokim vzglavjem, pogosti manjši obroki,
zavestno praznjenje mehurja, zdravila za
zdravljenje impotence)
preprečevanje: dobro urejena SB (HbA1c pod
6,5 %)
62
Diabetična noga
spremembe, ki so posledica kroničnih
zapletov SB: okvare živcev (diabetične
polinevropatije) in okvare ožilja
(diabetične angiopatije), kot dodaten
zaplet pa lahko nastopa tudi okužba
gangrena in izguba okončine sodita med
najhujše zaplete SB (polovica vseh
amputacij, ki niso posledica poškodb)
63
Diabetična noga
posledice diabetične okvare živcev:

bolnik nima občutka za velikost čevljev

tujki v čevljih mu ne povzročajo bolečin

vrela voda se mu zdi ravno pravšnja

opeče se na vročem asfaltu ali mivki

ni pozoren na žulje, manjše poškodbe, suho
kožo ter razjedo pod poroženelo kožo (pride
lahko do okužbe in posledica je lahko
gangrena)
64
Diabetična noga
posledice diabetične okvare ožilja:

občutek mrzlih nog

koža se stanjša in dobi bolj modrikasto
barvo

pri hoji se pojavijo bolečine v mečih, ki v
mirovanju popustijo

oskrba nog s krvjo postane nezadostna tudi
v mirovanju

pojavijo se boleče razjede tam, kjer se noga
dotika obutve ali pa prsti med seboj

pride do popolnega odmrtja enega ali več
prstov ali stopala (gangrena)
65
Diabetična noga
drugi vzroki za težave s stopali:

kajenje

neustrezna nega nog

raba ostrih in nesterilnih instrumentov za
odstranjevanje trde kože in krajšanje
nohtov

uporaba sredstev za mehčanje kurjih očes

nepravilna obutev

nepravilno ukrepanje v primeru rane na
nogi
66
DIABETIČNA
NOGA
NEVROPATSKA
NEVROISHEMIČNA
67
Diabetična noga
preprečevanje: dobro urejena SB
zdravljenje: preventiva (vzgoja bolnikov,
svojcev in zdravstvenega osebja, ustrezna
nega nog in primerna obutev), pravočasno in
pravilno zdravljenje ran, rehabilitacija po
amputaciji in preprečevanje novih amputacij
odkrivanje: presejalni test za diabetično
stopalo (preizkus občutka za dotik z najlonsko
nitko – monofilamentom) – ugotavljanje
zaščitne občutljivosti
68
Temeljna načela pravilne nege nog
vsakodnevno umivanje nog s tekočo toplo vodo in blagim milom
po umivanju natančno brisanje s čisto, mehko brisačo, tudi med
prsti
mazanje kože po umivanju z vlažilno kremo, vendar ne med prsti
previdno krajšanje nohtov s čistimi škarjicami ali še bolje pilico,
nikoli pa s koničastimi instrumenti
vedno obuti
stopala naj bodo topla in suha
uporaba nogavic iz naravnih materialov
pravilna obutev
natančno samopregledovanje stopal vsak večer
69
Pravilna obutev (čevlji copati)
dovolj veliki čevlji
imeti morajo vezalke ali velcro trak
pred vsakim obuvanjem je potrebno notranjost
čevlja natančno pretipati (tujki)
naravni materiali
brez trdih robov in debelih šivov v notranjosti
dovolj debel podplat
primerno visok opetnik
nizka peta
70
Oskrba rane na nogi
NE nanašamo najrazličnejših domačih zdravil in
mazil na rano
če se rana v treh dneh ne zaceli, je treba nujno
k zdravniku
rano moramo umivati (mikroorganizmi) vendar
izključno pod tekočo vodo, tako da voda
odteka proč od rane
okolico rane lahko razkužimo z alkoholom,
rano pa pokrijemo s suho sterilno gazo
prizadeto mesto razbremenimo
71
Diabetična noga
72
Diabetična noga
73
Diabetična noga
74
Diabetična noga
75
Diabetična noga
76
Diabetična noga
77
Diabetična noga
78