Transcript Sladkorna pesa_Vlado Hunjadi

ZAKAJ SLADKORNA PESA?
mag. Vladimir Hunjadi
Rakičan: 5. december 2014
Svetovna poraba sladkorja
• V zadnjih 10 letih se letna svetovna poraba sladkorja povečuje
za 2,8%. Ta stopnja je večja od stopnje rasti proizvodnje.
• Trije ključni dejavniki pri svetovni potrošnji sladkorja so: rast
prebivalstva, rast dohodka, cene in proizvodnja bioetanola
• Kljub splošnemu trendu rasti, kaže svetovna proizvodnja
velika letna nihanja - predvsem zaradi indijskega
proizvodnega cikla, v nekaterih letih pa tudi zaradi zaostrenih
klimatskih razmer.
Zakaj se sladkorna pesa mora vrniti nazaj na
slovenska polja?
•
•
•
SLADKORNA PESA JE NAJPOMEMBNEJŠA INDUSTRIJSKA
RASTLINA V EU.
SLOVENIJA SE ŠTEJE ZA RAZVITO DRŽAVO – INDUSTRIJA
SLADKORJA JE ZNAK RAZVITOSTI DRŽAVE IN NJENE KMETIJSKE
PRIDELAVE
PRISOTNOST, UPORABA IN IZRABA CELOTNE RASTLINE JI DAJE
STATUS TROJNEGA E:
- EKONOMSKI ( sladkorna ind. je vodilna panoga v prehranbeni ind.
– Sudzcker 870 mio € dobička, sladkorna pesa narekuje tehnološki
tempo ostalim kulturam – napredne tehnologije v
poljedelstvu/večja pozornost obdelavi tal, zaščita, gnojenje…/)
- EKOLOŠKI (biotska pestrost kulturne krajine, prilagodljiva na
negativne vremenske razmere, v svoji rastni dobi proizvede 3x več
kisika kot enaka površina gozda – ogljični odtis…)
- ENERGETSKI (v kristalih sladkorja je shranjena energija sonca –
gorivo za naše telo, bioetanol, bioplinarne…)
UMEŠČANJE SLADKORNE PESE V KOLOBARNI SISTEM
• Gojenje pese zahteva prilagoditev kolobarnega sistema
• Gojenje pese omogoča komplementarno izboljšanje
kolobarnega sistema v agrarnih okoljih kjer prevladuje živinoreja
• Uvrstitev sladkorne pese v kolobar sili pridelovalce k izboljšanju
pristopov za ohranjanje rodovitnosti tal. Pogosto vodi k
tehnološkemu napredku pri ohranjanju rodovitnosti tal.
• Sladkorna pesa je pri profesionalni pridelavi ugoden predhodni
kolobarni člen za številne poljščine
• Možna je pridelava tudi na območjih z omejenimi okoljskimi
dejavniki
Vir: http://cibebeta.cibe-europe.eu/sustainability.aspx
Vir: http://cibebeta.cibe-europe.eu/sustainability.aspx
Gospodarnost pridelave
Avstrija
Kultura
podatki za 2010-2012
Pridelek
Cena
Pokritje
t / ha
€ /t
€ / ha
Indeks
koruza
10,78
164
404,1
1,00
pšenica
5,17
167,8
180,2
0,45
ol. ogrščica
3,06
397
393,2
0,97
slad. pesa
68,94
45
1462
3,62
Hrvaška
Kultura
podatki samo za 2012
Pridelek
Cena
Pokritje
t / ha
€ /t
€ / ha
koruza
Indeks
8
180
313,1
1,00
pšenica
5,5
180
133,72
0,43
ol. ogrščica
3,5
440
594,57
1,90
slad. pesa
50
50
740,24
2,36
Nemčija -Bavarska
Kultura
podatki za 2007-2011
Pridelek
Cena
Pokritje
t / ha
€ /t
€ / ha
Indeks
koruza
10,11
181,5
404,6
1,00
pšenica
7,08
192,8
462,8
1,14
ol. ogrščica
3,44
375,1
373,6
0,92
slad. pesa
75,26
42,3
1693
4,18
Pridelek pese na hektar na Nizozemskem v evrih
Vir:http://www.cosun-jaarverslag.nl/index.php?language_id=2
Zakaj se sladkorna pesa mora vrniti nazaj na
slovenska polja?
Ponovna pridelava sladkorne pese in nadalje proizvodnja sladkorja
neposredne vplive na tri večja področja in sicer: gospodarsko, socialno
in okoljsko področje:
• Gospodarska trajnost in zagotavljanje redne preskrbe s sladkorjem
na nacionalnem nivoju in nivoju EU
• Konkurenčnejši sektor in stabilizacija trgov
• Dostopnost sladkorja potrošniku po primernih cenah
• Neposreden ekonomski vpliv na kmetijsko proizvodnjo (vključitev
stranskih produktov sladkorne pese v prehrano živali, kar ima za
posledico spremenjen strošek krmnega obroka kot tudi pri gnojilnih
načrtih (pesni rezanci, melasa, karbonatacijsko apno)
• Možnost uporabe stranskih proizvodov v prehranske namene in za
proizvodnjo goriva
Delovna mesta
• Osnova za izračun 1 PDM (FTE) = 1800 ur/leto,
tole so samo direktno opredeljiva delovna
mesta
Vir: http://www.eurosugar.org/pdf/bro_en.pdf
Sladkor
• Poraba v SLO – 70 – 80 000 t z tem podpiramo
tujo poljedelstvo in industrijo
• Sladkor pomembna surovina za številno
industrijo – industrijska dobrina
• Tovarna je multiplikator:
• primarni direktni učinki (finančni rezultat pri
pridelavi in predelavi pese, poraba inputov pri
pridelavi / predelavi)
• Raba stranskih proizvodov
• Sekundarni učinki: pozitivni učinek direktno in
indirektno vezanih delovnih mest, pobrani davki in
trošarine
Nova tovarna
• Predvidena nova tovarna na lokaciji stare
• Višina investicije 136 mio € oziroma 166 mio €
ob predpostavki predelave melase v bioetanol
• Kapaciteta 100000 t sladkorja
• Investicija v tovarno bi bila ob predvidenih
parametrih finančno upravičena
• Za izboljšanje ekonomskega rezultata
obstajajo tudi dodatne alternative
ZPSPS - rezultati
• Od civilne iniciative – ponovno aktivirali ZPSPS
• Seznanitev širše javnosti o nameri ponovne pridelave in
predelave sl. pese
• Obisk BEET Ireland
• Izdelava študije
• Investitorji
• Ukinitev kvot za sladkor (2017)
• Umestitev sl. pese v razvojni plan RS za 2014-2020
• Podpora: KGZS, GZ-ZKŽP, ZZ, Sindikat KS, ULJ in UMB
• Izdelava ankete o pridelavi sl. pese
• TEŽAVE: - Lokacija stare tovarne sladkorja
- premalo podpore na lokalni in državni ravni
•
Zaključek:
• Glede na izkazano večstransko koristnost pridelave in
predelave sladkorne pese (pomen: nov vir dohodka,
uporabnost številnih stranskih proizvodov) lahko
zaključimo, da se kaže velik pozitiven ekonomski
potencial gojenja te poljščine
• Glede na uspešno pridelavo v preteklosti in glede na
možnost ponovnega zagona proizvodnje sladkorja (padec
kvot z 2017 in aktivnosti ZPSPS) predstavlja sladkorna
pesa veliko priložnost za slovensko pridelavo hrane tako v
poslovnem smislu kot tudi v smislu obogatitve kolobarja
in dviga tehnološke ravni poljedelske pridelave
ANALIZA ANKETE O PRIDELAVI SLADKORNE
PESE V SLOVENIJI OD LETA 2017
mag. Vladimir Hunjadi
Ormož;8.7.2014
OSNOVNI PODATKI
Namen ankete je ugotoviti možnosti in količino površin
katere bodo namenjene za pridelavo sl. pese v Sloveniji.
Anketa se izvajala v času od 26. 2. 2014 do 2. 6. 2014
Osem kratkih vprašanj
Vsi KGZ razen KGZ Nova Gorica
Anketo je izpolnilo 4339 in od tega je 2489 izrazilo željo za
pridelavo sladkorne pese, (57,31% )
KGZ KRANJ, KGZ LJUBLJANA, KGZ CELJE, KGZ MURSKA SOBOTA, KGZ PTUJ, KGZ NOVO MESTO, KGZ MARIBOR
ŠT.
PRIDELOV
ALCEV
2489
SEZNANJ
ENI Z
ŠTUDIJO
?
POMEN PESE
MALI
ŽE
PRID.
SREDNJ
VELIK
PESO
I
ŠT:
ŠT:
ŠT:
ŠT:
2173
803
1421
249
%
%
%
%
87,30
32,26
57,09
ŠT:
POVRŠINA
PESA
SKUPAJ
ŠT:
ŠT:
ŠT:
ŠT:
ŠT:
8203
385
1743
423
POV
(HA)
POV
(HA)
%
%
%
18,93
3,30
1819 47118
%
10,00 73,08
STRA.
USLU
LASTNI
PROD
GE
ŠTVO
UKT
17,02%
15,47 70,03
526
2263
16,99
PRIDELAVA V PRETEKLOSTI
LETO
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
SLOVENIJA (ha)
3800
2988
3531
2135
3693
3448
2762
3108
HRVAŠKA ha)
700
2536
1469
3316
3835
3217
2579
1930
SKUPAJ (ha)
4500
5524
5000
5451
7528
6665
5340
5038
LETO
SLOVENIJA
1995
1996 1997
1998
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
2006
6259
6261 6370
7760 10705 8177 4699 4414 5358 4622 5048
6714
1285 2626
262 ?
7760 10705 8177 4699 4414 5358 5907 7674
6714
MADŽAR.
SKUPAJ:
6259
6261 6370
Povprečje: 5 093 ha (samo SLO)
ZAKLJUČEK:
• Rezultat: Rezultati so pričakovani
• V Sloveniji je dovolj površin za sladkorno peso!
• Z umestitvijo sl. pese v kolobar dobimo ugodno razmerje
med kulturami, ki so zastopane na poljedelsko –
živinorejskih kmetijah
• Zagotovljeno 8 203 ha od 47 118 ha razpoložljivih njivskih
površin
• Manjkajoče površine lahko dobimo z oženjem kolobarja
ali v sosednjih državah
VPRAŠANJA ?
HVALA ZA POZORNOST !