Transcript INTEGRIRANA PRIDELAVA v okviru trajnostne

INTEGRIRANA PRIDELAVA
v okviru trajnostne lokalne preskrbe
dr. Milojka Fekonja
Urbane brazde
26. julij 2011, Jurovski Dol
KAJ JE INTEGRIRANA PRIDELAVA?
Integrirana pridelava je naravi prijazen način pridelave, kjer se
z uporabo naravnih virov in mehanizmov, ki zmanjšujejo
negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi,
prideluje kakovostna in zdrava hrana.
Bistveni cilji integrirane pridelave so:










uravnoteženo izvajanje agrotehničnih ukrepov ob skladnem upoštevanju
gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov,
prednost je dana naravnim ukrepov pred fitofarmacevtskimi,
veterinarsko- farmacevtskimi in biotehnološkimi ukrepi, pri čem se doseže enak
gospodarski učinek,
pridelava brez uporabe gensko spremenjenih organizmov,
nadzorovana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev,
pospeševanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti z ustreznimi metodami varstva
rastlin (biotično varstvo),
gnojenje z organskimi gnojili ima prednost pred gnojenjem z mineralnimi gnojili,
pred gnojenjem redno izvajanje analiz in s tem preprečevanje prehoda nitratov v
podtalnico ter kopičenja nitratov rastlinah,
kontrolirana pridelava in certificiranje pridelkov, kar daje potrošnikom zagotovilo, da
proizvodi ustrezajo višjim standardom kakovosti,
pridelava zdravstveno neoporečne - varne in kakovostne hrane.
ZAKONODAJA IN DRUGI ZAVEZUJOČI DOKUMENTI
Predpisi, ki urejajo integrirano pridelavo:





Pravilnik o integrirani pridelavi poljščin (Uradni list RS, št. 110/2010),
Pravilnik o integrirani pridelavi zelenjave (Uradni list RS, št.110/2010),
Pravilnik o integrirani pridelavi sadja (Uradni list RS, št. 110/2010),
Pravilnik o integrirani pridelavi grozdja in vina (Uradni list RS, št.
110/2010),
TEHNOLOŠKA NAVODILA (poljščine, zelenjava, sadje, grozdje in vino).
NADZORNI SISTEM
Organizacije za kontrolo nad pridelavo integriranih kmetijskih pridelkov oziroma živil:
1. IKC - Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru
Naslov: Pivola 8, 2311 Hoče
Tel.: 02 613 08 31 (32)
Faks: 02 613 08 33
E-pošta: ikc-info(at)uni-mb.si
Splet: www.ikc-um.si
2. Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu (Inštitut KON-CERT)
Naslov: Vinarska ul. 14, 2000 Maribor
Tel.: 02 228 49 52
Faks: 02 251 94 82
E-pošta: info(at)kon-cert.si
Internet: www.kon-cert.si
3. Bureau Veritas d.o.o.
Naslov: Linhartova 49a, 1000 Ljubljana
Tel.: 01 475 76 61
Faks: 01 475 76 01
E-pošta: info(at)si.bureauveritas.com
Internet: www.bureauveritas.si
OZNAČEVANJE
Kmetijske pridelke oziroma živila se lahko na kmetijskem trgu v Sloveniji
označuje z enotno označbo “integrirani” vendar šele, ko je bil kmetijski
pridelek oziroma živilo pridelano v skladu s pravilniki o integrirani
pridelavi in tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo ter je zanj
imenovana organizacija za kontrolo in certificiranje izdala certifikat.
ANALIZA STANJA INTEGRIRANE PRIDELAVE V
SLOVENIJI
Število pridelovalcev in površine vključene v kontrolo posamezne vrste integrirane pridelave
Sadje
Leto
Zelenjava
Grozdje
Poljščine
št. pridel.
ha
št. pridel.
Ha
št. pridel.
ha
št. pridel.
ha
2003
889
3.941,38
346
910,05
1.714
7.105,7
0
0
2004
1.047
4.373,15
417
1.134,22
2.188
8.540,3
920
28.487,08
2005
1.181
2.187,47
408
1.027,75
2.547
8.553,8
1.394
32.819,78
2006
1.197
3.798,35
379
1.099,26
2559
8.512,14
1572
36.459,85
2007
1.091
3.453,66
380
1.094,12
2640
9.062,53
1930
43.267,28
2008
1.080
3.273,97
356,00
1.075,95
2.594,00
8.910,60
1.882,00
44.357,92
2009
994,00
3.475,54
331,00
1.002,57
2.428,00
7.630,69
1.823,00
45.367,84
PODPORE INTEGRIRANI PRIDELAVI
Neposredna plačila:
PRP 2007-2013 (KOP) (Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja
podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 - Uradni list
RS, št. 19/07) za integrirano pridelavo
Podpore posameznim društvom oziroma združenjem, promocijskim in
izobraževalnim programom (predstavitve na sejmih), za tisk zloženk ipd.
V okviru ukrepov osi 1 iz PRP 2007-2013 lahko pridelovalci, ki so vključeni v integrirano
pridelavo, sodelujejo še pri naslednjih ukrepih:
- sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti,
- podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja
prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane,
- podpore za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev.
Vključene površine – IP zelenjave



Najmanjša površina na kateri se prideluje zelenjava je 0,1 ha,
Pridelovalec pa mora imeti skupno vsaj 0,3 ha površine, kjer prideluje
zelenjavo,
Pridelovalci, ki ne vlagajo zahtevkov za ukrepe KOP, se lahko vključijo
tudi z manjšimi površinami, vendar morajo imeti v kontrolo vključene
vse površine, kjer pridelujejo zelenjavo.
Oskrba tal




-
-
Vsi ukrepi morajo biti usmerjeni v ohranjanje rodovitnosti in strukture
tal,
Zagotovitev raznolikega in uravnoteženega kolobarja,
Zagotavljane in pospeševanje vnosa organske snovi v tla za pozitivno
bilanco humusa v tleh.
PREPOVED:
CELOLETNA NEPOKRITOST TAL,
Uporaba herbicidov v zaščitenih prostorih,
Kemično razkuževanje tal v zaščitenih prostorih,
Odprt sistem hidroponike v zaščitenih prostorih.
Gnojenje






Izvajanje analize tal v zaščitenih prostorih najmanj vsaki 2 leti, na
prostem najmanj vsaka 4 leta z upoštevanjem dodajanja hranil!
Organsko gnojenje ima prednost pred uporabo lahko topnih mineralnih
gnojil!
Analiza Nmin kot osnova za gnojenje z dušikom!
Delitev obrokov za gnojenje z dušikom pri potrebah nad 80 kg N/ha!
Vključevanje dotoka hranil iz organske substance (podor, rastlinski
ostanki po spravilu pridelka) v bilanco hranil!
Največja skupna količina uporabljenega N iz lahkotopnih mineralnih
gnojil je 170 kg N/ha!
Kolobar





Uravnotežen kolobar,
Preprečevanje izpiranja nitratov z vmesnimi posevki oz. dosevki,
Upoštevanje učinka predhodne kulture na bilanco hranilnih snovi,
Preprečevanje nevarnosti prenosa bolezni in škodljivcev,
Ohranjanje rodovitnosti tal.
Izbira KULTIVARJEV: odpornih in z visoko notranjo in zunanjo kakovostjo =
avtohtone in udomačene sorte!!!
Še nekaj posebnosti pri IP poljščin
KOLOBAR:






V kolobar v 5 letih vključene vsaj 3 različne vrste enoletnih poljščin - izmenjava
različnih družin rastlin!
Koruza se lahko na isto njivo seje dvakrat v treh letih, vendar nikoli dvakrat
zapored,
Prava žita se v zaporedju pira-rž-oves-tritikala-ječmen-pšenica ali sam s seboj
lahko sejejo vsako drugo leto,
Križnice si lahko sledijo vsako 3. leto (npr. oljna ogrščica, zelje, redkev …)
Poljščine, ki se same s seboj ne prenašajo, si lahko sledijo vsako 3. leto (oves,
ogrščica, ajda, koleraba, grah, lucerna, črna detelja …)
Industrijska konoplja in vrtni mak – posebni pogoji MKGP.
Še nekaj posebnosti pri IP poljščin
GNOJENJE:



Pokriti vsaj 25 % uporabljenega N z živinskimi gnojili ali kolobarjem z
metuljnicami in/ali organskim gnojenjem in/ali žetvenimi ostanki in/ali
prekrivnimi rastlinami in/ali podorom,
Na 10 % njiv obvezna analiza Nmin – pri koruzi pred osnovnim gnojenjem
ali v prvih razvojnih fazah, pri žitih pred 1. dognojevanjem (razraščanje),
Uporaba rastlinskih testov za 2. in 3. dognojevanje žit na 10 % površin
posejanih z žiti …
KONTROLA IP in pot do certifikata v IP





Prijava kontrolni organizaciji,
Kmetovanje v skladu s pravilnikom o Integrirani pridelavi… in
Tehnološkimi navodili…,
Izvedba kontrole – redna letna kontrola in možna dodatna nenajavljena
kontrola,
Na vsaj 5 % kmetijskih gospodarstev odvzem vzorcev za analizo
ostankov FFS in nitratov v tleh ali pridelku!!! (naključni nenapovedani
odvzemi vzorcev),
Certifikacija in izdaja certifikata.