Transcript Vigotski

Pojmovanje otroka v
sociokulturni teoriji Vigotskega
Ljubica Marjanovič Umek
Vigotski: psiholog in pedolog
Psihologija: kontekst
Za dvajseta leta p.s. značilne evropske
psihološke šole: freudizem, geštalt psihologija,
würzburška šola; ameriški behaviorizem;
akademska ruska psihologija (z značilnostmi
Wundtove strukturalistične psihologije in začetki
vgrajevanja socialnih dejavnikov v razlago
človekovega razvoja).
Delitev psihologije na biološko (nativistično) in
socialno (zunanjo) ter na rabo subjektivnih
(introspekcija) in objektivnih metod.
Širša klima: čas po oktobrski revoluciji.
Vigotski: psiholog in pedolog
Psihološka pot Vigotskega
Sistematično in znanstveno se je začel z njo ukvarjati
1924 (zadnjih deset let življenja), in sicer potem ko je na
Nevrološkem kongresu iz psihologije v Leningradu
predstavil kar tri referate.
Pritegnil je pozornost Lurie, Kornilova, ki sta ga povabila
na Inštitut za eksperimentalno psihologijo Druge
moskovske univerze.
Sicer doštudiral pravo in bil opremljen z znanjem s
področij zgodovine, filozofije, umetnosti, jezikov; v šoli
poučeval literaturo, zgodovino umetnosti, na šoli za
učitelje ustanovil psihološki laboratorij (v Gomelu).
Vigotski: psiholog in pedolog
Psihološka pot Vigotskega
Doktorska disertacija na področju psihologije umetnosti
(1925 analiza Shakespearove tragedije Hamlet). Razvil
prve zametke sociokulturne oz. kulturnozgodovinske
teorije.
Kasneje je napisal knjigo Psihologija umetnosti (v Rusiji
je bila prvič natisnjena šele 1968).
Zanimal ga je razvoj netipičnih skupin: gluhi in nemi
otroci, otroci z motnjami v razvoju; odrasle osebe s
shizofrenijo.
Vigotski: psiholog in pedolog
Vigotski: utemeljitelj pedologije kot posebne znanstvene discipline
Pedologija pred revolucijo sledila ameriški tradiciji “študije otrok”
(Hall) nova spoznanja o razvoju otrok.
Aktualni vladni koncept t.i. nove edukacije:
- radikalna rekonstrukcija človekove osebnosti oz. “graditev novega
socialističnega človeka”;
- zmanjševanje učinka selekcije (povezane s socialnimi razredi) pri
izobraževalnih možnostih.
Širše družbeno okolje: socialne in kulturne razlike med ljudmi,
odsotnost inštitucij za mentalno retardirane otroke in odrasle.
Vigotski: psiholog in pedolog
Vigotski: utemeljitelj pedologije kot posebne znanstvene discipline
Povezave in sinteze različnih znanstvenih disciplin so V.
vodile do utemeljitve pedologije kot samostojne
znanstvene discipline (ne interdisciplinarno
preučevanje). Utemeljil jo je na izhodiščih svoje
sociokulturne teorije.
V. je od leta 1926 poučeval pedologijo kot samostojni
predmet na Drugi moskovski univerzi; kasneje na
Fakulteti za pedologijo pri Pedagoškem inštitutu v
Leningradu.
Vigotski: psiholog in pedolog
Vigotski: utemeljitelj pedologije kot posebne znanstvene discipline
V poznanem predavanju (orig. so bila objavljena po smrti
V., 1935 – gre za 4. predavanje (ur. študentka M. A.
Levina); kasneje v knjigi The Vygotsky reader sta avtorja
(van der Veer in Valsiner) predavanje naslovila The
problem of environment).
Predavanje je začel takole: Danes bom predaval o vlogi narave
okolja v otrokovem razvoju ter tako naredil povezavo med različnimi
vidiki svoje kulturnozgodovinske teorije. Videli bomo, da v
pedoloških pristopih gledamo na dednost na poseben način in nas
ne zanima dednost sama po sebi, temveč vloga dednosti v
otrokovem razvoju… Vedno nas zanima odnos med otrokom in
njegovim okoljem na posameznih stopnjah.
Vigotski: psiholog in pedolog
Vigotski: utemeljitelj pedologije kot posebne znanstvene discipline
V pedologiji kot znanstveni disciplini je posebej izpostavil:
Razvojne stopnje (ne linearen razvoj), ki so opredeljene z otrokovo zmožnostjo (kakovostjo)
posploševanja.
Povezanost okolja (njegove značilnosti) z razvojno stopnjo (npr. govor odraslih oseb različno
starim otrokom).
Osebne in čustvene izkušnje otrok (povezana s temperamentom otroka) (npr. razvojne poti treh
sorojencev, ki so živeli v istem družinskem okolju z mamo alkoholičarko).
Asimetričnost v medsebojnih odnosih znotraj socialnega okolja. Otrok mora priti od rudimentalnih
oziroma začetnih oblik do idealnih oblik (so v okolju), in to z lastno konceptualizacijo in preko
sodelovanja z drugimi. Višji psihični procesi so vselej socialno posredovani in v procesu
internalizacije preidejo na notranjo raven.
Primera:
Gluh in nem otrok, ki živi z gluhimi in nemimi otroki (umanjka interakcija z idealno obliko – zato
reduciran jezik;
Otroci do 3. leta v vrtcu in v družinskem okolju.
Vigotski: psiholog in pedolog
Vigotski: utemeljitelj pedologije kot posebne
znanstvene discipline
- Uporabljena metodologija preučevanja:
holistično metodo preučevanja sprememb v
razvoju je podprl s klinično metodo dela
(opredelil jo je kot pogojno-genetsko in
sintezno). Znotraj nje je uporabljal metodo
opazovanja, eksperiment, pogovor.
Šlo je torej za rabo študije primera z vzdolžnim
pristopom.
Piaget - Vigotski
Egocentrični – socialni – notranji govor?
Kritika P. zgodnjih del (1923; 1924); P napisal komentar
na kritiko več kot 25 let kasneje.
P: Egocentrična misel, egocentrični govor izhaja iz
biološkega egoizma otrokove narave, iz njegovega
poznega socialnega razvoja. Egocentrični govor
(primarni) naj bi z leti upadal, vse do 7. – 8. leta
starosti.
V: Govor je v obdobju dojenčka socialen (z razvojem se
diferencira v egocentrično in sporazumevalno
funkcijo). E. g. omogoča, da otrok pretvori zunanje
socialno vedenje v notranje oz. v višje psihične
funkcije. Egocentrični govor ne izgine, pretvori se v
notranji govor.
Piaget - Vigotski
Egocentrični – socialni – notranji govor?
Kasnejši P: zgodnja funkcija govora na splošno je socialna, vendar
sporazumevalna in egocentrična funkcija govora nista enaki v
procesu socializacije.
Prva stopnja v razvoju mišljenja je zaznavno-gibalna. Za to st.
značilen egocentrizem mišljenja in nezmožnost decentriranja
mišljenja. Malček ne more zavzeti mentalne perspektive drugega
(šele okoli 18.m) – vzpostavljanje razumske recipročnosti.
Malček govori sam s seboj in nikogar ne nagovarja. P: “…
ni trdil, da se govor ne more srečati z drugim, nasprotno, vselej je
prepoznal, da otrok misli, da se pogovarja z drugimi in da je naredil
sebe razumljivega, kar bi lahko bila prevara.” (Piaget, 1962)
Piaget - Vigotski
Asimetričnost v socialnem okolju
P in V priznavala vlogo socialnega okolja v
konceptualizaciji mišljenja (priznavala odnos med
individualnim in socialnim; dejavnega otroka), vendar
razumeta soc. okolje različno in s tem tudi različno vlogo
učenja.
P: Posameznik in okolje sta povezana s procesoma
asimilacije in akomodacije (adaptacija na okolje je
otrokovo učenje). Pomembno, kako otroci razumejo
fizične in logične značilnosti sveta, ko delujejo na njih kot
posamezniki (fizične in logično-matematične izkušnje).
Socialno okolje je nujni pogoj za razvoj logike; socialno
okolje pretvarja posameznika zelo naravno. Gre pa za
posameznikovo oz. individualno izkušnjo.
Piaget - Vigotski
Asimetričnost v socialnem okolju
V: Poleg individualne obstaja tudi zgodovinska in
socialna izkušnja. Posameznik se ne more razvijati brez
socialnega okolja: medosebnega in institucionalnega.
Prve socialne interakcije in skozi zgodovino ter kulturo
ustvarjeni posredniki oziroma psihološka orodja (besede,
pismenost, števila, spominske strategije) predstavljajo
izziv za posameznikovo mišljenje in razvoj višjih
psihičnih procesov.
Vsi višji psihični procesi so torej socialnega izvora. Višji
psihični procesi (spomin, mišljenje, govor) uporabljajo
specifično, to je notranje orodje ali znake (oblikujejo in
ohranjajo se v kulturi). Glavni znakovni sistem je JEZIK.
Sličice, ki jih je narisal in grupiral 5-letni otrok (Kress, 1996).
Naloga grupiranja v delovnem zvezku.
Otrok je s črtami povezal tisto, kar sodi skupaj.
Metaspoznavanje, metajezik
Kress V času od reševanja naloge v delovnem zvezku do
samostojnega risanja je potekala miselna (notranja) pretvorba. Jezik
je imel v procesu notranje reprezentacije vlogo notranjega
»dialoga«, ali kot pravi avtor »jezik je bil rabljen kot prevajalski medij
oz. kot semiotična raztopina«.
Karpov (bil član raziskovalne skupine neo-Vigotskistov na Šoli za
psihologijo Moskovske univerze): “Z razvojem znanstvenih pojmov
je V meril na “metaspoznavne” izide. Saj gre pri razvoju znanstvenih
pojmov za posplopševanje misli oziroma otrokovo reflektirano
zavedanje svojega mišljenja.”
Piaget - Vigotski
Metaspoznavanje, metajezik
Govor kot simbolni sitem podpira otrokovo teorijo uma, ki mu
omogoča zavzemanje perspektive drugega.
Vsak jezik naj bi bil jezik uma, saj ko otrok komunicira z drugim
otrokom ali odraslim, izraža svoja mentalna stanja z govornimi
dejanji (rabi glagole: mislim, vem, želim; pridevnike: vesel, žalosten;
samostalnike: mnenje), izraža svoja prepričanja, čustva želje (ne
označuje tisto, kar neposredno vidi).
Metamiselni procesi pri sliki in jeziku (dveh simbolnih
prezentacijah!!!)
Združitev dveh
različnih
perspektiv v
dveh različnih
reprezentacijah:
sliki in izjavi.
• Deček: Kol je dolg.
• Deklica: Skala je
debela.
• Združena izjava:
Kol je dolg IN skala
je debela.
(prva slika, kaže
ekvivalent združitve)
Deček in deklica
opisujeta različna
dela iste slike,
imata torej
različna
reprezentativna
cilja.
• Deček: Skala je za
kolom.
• Deklica: Kol je za
skalo.
• Združena izjava:
Skala je za kolom
IN kol je za skalo.
(zgolj izjava je
kontradiktorna)
Deček in deklica ne
opisujeta različna
dela iste slike,
ampak isti odnos
z dveh različnih
perspektiv.
• Povezanost je
možna, če
uporabita dodatne
razlage za
reprezentacijo
konteksta.
• Za pogled deklice
je skala pred
kolom, za pogled
dečka je kol pred
skalo.
(druga slika, ki
kaže ekvivalent
združitve je
metaslikovna
rešitev).
Metaspoznavanje, metajezik
Za reševanje nalog, ki zahtevajo
zavzemanje perspektive, so tako pri
rešitvah, ki so prikazane slikovno kot tistih,
ki so posredovana jezikovno, potrebni
metamiselni procesi.
Učenje in poučevanje v različnih
socialnih kontekstih
Simbolna igra
Poučevanje/učenje v območju bližnjega razvoja
Primer 1:
Odrasla oseba se je z otrokom dogovorila, da se bosta igrala tako, da je ena
vžigalica mama, druga manjša pa otrok. Odrasla oseba je nato razlagala,
da je otrok bolan in da zato mama odhaja v lekarno. Spraševala je, kaj naj
bo lekarna? Ker otrok ni odgovoril, je predlagala, da bi bila lekarna ročna
ura, številke na njej pa zdravila. Deček se je s predlogom strinjal. Nato je
mama (velika vžigalica) odšla v lekarno po zdravila in ko je prišla domov, je
dala otroka (majhno vžigalico) v posteljo (postelja je bila škatla za vžigalice).
Deček se je veselil igre in je v njej sodeloval. Mama je nato predlagala novo
zamenjavo predmetov: vžigalica naj bi bila postelja, škatla za vžigalice pa
otrok, ki bo šel spat v posteljo. Deček je protestiral in se jezil, češ da se tako
ne bo igral. Zgodilo se je dvoje. Škatla je bila manj ustrezna zaznavna
zamenjava za otroka, vžigalica pa za posteljo; hkrati sta bili škatla in
vžigalica tudi neustrezni zamenjavi glede na funkcijo. Deček zahtevane
miselne pretvorbe, ki je potekala izven OBR, ni več zmogel, zato je iz igre
»izstopil«.
Učenje in poučevanje v različnih
socialnih kontekstih
Simbolna igra
Poučevanje/učenje v območju bližnjega razvoja
Primer 2:
Izraelske avtorice je zanimalo, koliko je lahko
sociodramska igra (igra vlog) ustrezen kontekst za
razvoj zgodnje pismenosti pri otrocih, starih od 5 do
6;6 let, ki so bili vključeni v vrtec. Posebej jih je
zanimalo tudi, kakšna je lahko pri tem vloga
vzgojiteljic, ki naj bi pri vključevanju v simbolno igro
upoštevale načelo Vigotskega o poučevanju in učenju
znotraj območja bližnjega razvoja (OBR).
Učenje in poučevanje v različnih
socialnih kontekstih
Simbolna igra
Poučevanje/učenje v območju bližnjega razvoja
Igra: Iskanje varuške
Otroci so ob pomoči vzgojiteljice enega od igralnih
kotičkov dodatno opremili s stoli, telefoni, pisalnim
strojem, tablami, papirjem in tako »naredili« pisarno.
Nekega jutra je vzgojiteljica opazovala dečka R (5;6
let) in deklico G (5;3 leta), kako sedita v »pisarni« za
pisalnim strojem in čakata, da bi se kaj zgodilo.
Vzgojiteljica (V) je prišla mimo njune mize in izmenjali so nekaj izjav:
V: Torej, kako gre delo?
R: Nihče ne pride.
V: Ali koga pričakujete?
G: Ljudi, ki potrebujejo različne stvari.
V: Kaj se da urediti v vaši pisarni?
G in R: Karkoli želite.
Vzgojiteljica je ocenila, da otroka pričakujeta, da bo prišla kaka stranka,
zato se je odločila da bo ona prva, ki bo prišla v njuno pisarno.
V: Dober dan. Jaz potrebujem varuško za svojega dojenčka.
G: Koliko je star vaš dojenček? Koliko bi plačali za njeno delo?
R: Koliko časa pričakujete, da bi delala? Ali želite, da bi tudi počistila
vašo hišo?
Vzgojiteljica je otrokoma povedala nekaj podrobnosti o delu varuške in
ju prosila, naj jo obvestita, ko bosta našla primerno osebo. Potem je
odšla k drugi skupini otrok. Čez nekaj minut je k njej prišla G in
rekla: Pozabila sem, koliko je star vaš dojenček. Tudi R je
pripomnil: Nisva si zapomnila, koliko ur naj bi delala varuška.
Vzgojiteljica se je vrnila v njuno pisarno in pogovor se je nadaljeval:
V: Ali imata kako idejo, kako bi si zapomnila, kaj sem vama
povedala, da mi ne bi bilo treba znova in znova hoditi k vama in
vidva ne bi zapuščala pisarne?
G: Lahko si zapiševa (takoj je vzela košček papirja in pisalo). Koliko
je star dojenček?
V: Tri mesece. (G je napisala znak 3 – slika 1.)
V: Ali si boš zapomnila, kaj pomeni ta številka?
G: Prav, bom narisala dojenčka zraven. (Je to naredila – slika 1.)
R: In koliko ur ste rekli?
V: Med osmo in dvanajsto uro dopoldne.
G: Ne vem, kako se napiše 12, vem pa kako se napiše 10. No , naj dela do 10.
ure. (Slika 1)
R: In kaj želite, da varuška dela?
V: Nahrani dojenčka, mu zamenja pleničko in ga pelje na sprehod.
G: Toda, jaz ne morem napisati vsega tega. Ne vem, kako se to napiše.
V: Morda pa to lahko narediš kako drugače.
(G se je odločila, da bo narisala stekleničko in jo je tudi takoj narisala)
G: To je hrana. (Potem je narisala drugo stvar.) To je plenička. (Potem je
narisala še človeško figuro, ki je bila človek.) In to je gospa, ki gre na
sprehod. To me bo spomnilo, kaj mora delati. (Slika 1).
Otroka sta bila zadovoljna in vzgojiteljica ju je zapustila. R se je potem
pogovarjal po telefonu in pri tem gledal na listek, ki ga je »ustvarila« G.
Deset minut kasneje sta sporočila vzgojiteljici, da sta za njenega dojenčka
našla ustrezno varuško.
Učenje in poučevanje v različnih
socialnih kontekstih
Simbolna igra
Slika 1: »Zapis« deklice G, kaj in kdaj naj dela varuška.
Učenje in poučevanje v različnih
socialnih kontekstih
Simbolna igra
Poučevanje/učenje v območju bližnjega razvoja
Otroka sta v igri uporabila svojo verzijo »pisanja«, čeravno sta
že vedela, da obstaja konvencionalen način zapisovanja.
Uporabila sta tri različne simbolne sisteme: risanje, številke in
črke.
Upoštevajoč teorijo Vigotskega sta rabila simbole na drugi ravni:
z ikoničnim zapisom sta si pomagala, da sta si zapomnila
govorno posredovane informacije.
V igri so tudi sami spoznali, da imajo znaki pomembno socialno
vlogo in da le »zapisano« sporočilo lahko drugi preberejo in
razumejo.