Transcript Projekt SPORAZUMEVANJE V TUJIH JEZIKIH : Uvajanje

Projekt SPORAZUMEVANJE V TUJIH JEZIKIH : Uvajanje inovativnih pristopov
k poučevanju tujih jezikov z vključevanjem tujih učiteljev v izvedbeni kurikulum
ZAKLJUČNA KONFERENCA:
Pogled nazaj in naprej
Grad Jable, 29/6 – 2010
Katja Pavlič Škerjanc, [email protected]
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru
Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje;
prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.
PROGRAM
zaključne konference/informativnega srečanja
Čas
Vsebina
09.00 - 09.30 Registracija udeležencev
Pozdravna nagovora predstavnic
09.30 - 09.45
Ministrstva RS za šolstvo in šport
Predstavitev ciljev, poteka in
09.45 - 10.30 rezultatov projekta v obdobju
2008-2010
Predstavitev ključnih parametrov
projekta v obdobju 2010-2012
10.30 - 11.15
ter postopka kandidiranja in izbire
šol
11.15 - 11.45 Odmor
Vprašanja in odgovori
11.45 - 12.15 (nadaljevanje po potrebi individualno
v času kosila)
Izvajalec/-ci
Bronka Straus
Verena Balažic
Katja Pavlič Škerjanc
Katja Pavlič Škerjanc
Domen Petelin
Projektna skupina
ZRSŠ
Čas
Vsebina
Predstavitve šol o poteku in
12.15 - 13.00 dosežkih projekta v obdobju
2008-10 (v slovenščini)
Vloga tujega učitelja (v
15 min
angleščini)
15 min
Medpredmetna povezava med
informatiko in španščino
15 min
Predstavitev preprostih tipičnih
jedi v tujih jezikih
13.00 - 14.30 Odmor za kosilo
13.00 – 14.30
Izvajalec/-ci
Samuel Farsure,
Srednja šola Veno Pilon
Ajdovščina
Veronika Vizjak in
Ignacio Escriche
Rubio, Gimnazija
Jožeta Plečnika LJ
Miranda Kabaj
Vončina, Srednja šola
Domžale
Čas
14.30 - 14.40
14.40 - 16.00
10 min
10 min
10 min
10 min
10 min
Vsebina
Pozdravni nagovor direktorja
Zavoda RS za šolstvo in šport
Predstavitve šol o poteku in
dosežkih projekta v obdobju
2008-10 (v slovenščini)
Vloga tujega učitelja pri
problematizaciji stereotipov o
pripadnikih ciljne kulture
Ključne ugotovitve razvojnega
projekta: Razvijanje strokovne
pismenosti v TJ
Vključevanje tujega jezika v
poučevanje strokovnih
predmetov in strokovnih vsebin
v pouk tujega jezika
Matematika: Geometrija v
angleščini in slovenščini
Avstralska in francoska
umetnost
Izvajalec/-ci
mag. Gregor Mohorčič
Andrea Valenti,
Gimnazija Poljane
Ljubljana
Đulijana Juričič in
Benjamin Tweedie,
OŠ Trnovo
Mira Mrovlje, Srednja
šola tehniških strok
Šiška Ljubljana
Ivo Koderman,
Gimnazija Antona
Aškerca Ljubljana
Manuela Rigler,
Gimnazija Antona
Aškerca Ljubljana
Čas
Vsebina
Izvajalec/-ci
10 min
Medpredmetno povezovanje TJ
in strokovnega predmeta
Mojca Cimerman Galun,
Danica Perše in Janis
Olav Salnajs, Srednja
zdravstvena in
kozmetična šola Maribor
10 min
Obšolska dejavnost v TJ:
Špansko gledališče
Katarina Gospodarič,
Šolski center Postojna
10 min Razvijanje medijske pismenosti
16.00 - 16.20 Odmor
Predstavitve šol o poteku in
16.20 - 18.00 dosežkih projekta v obdobju
2008-10 (v tujih jezikih)
Medpredmetno povezovanje na
10 min
temo: Soča, reka, ki nas veže
Medpredmetno povezovanje
10 min slovenščine, angleščine in
geografije
Alenka Budihna in
Barbara Gostiša
Pretnar, Gimnazija
Bežigrad Ljubljana
Irma Bandiera, OŠ
Lucijana Bratkoviča
Bratuša Renče
Tanja Stare Pušavec,
Mojca Milek in Stephen
Moses Zulu, OŠ
Davorina Jenka Cerklje
na Gorenjskem
Čas
Vsebina
Primer integrirane učne enote
(jezik in vsebina) in projektnega
10 min
pristopa: Hrana in pijača v
Sloveniji
10 min
10 min
10 min
10 min
10 min
10 min
Razvijanje strokovne
pismenosti v tujem jeziku
Medijska kultura in video
projekti pri TJ
Projekt Slovenija v 5 besedah
(italijanščina)
Projekt Slovenija v 5 besedah
(angleščina)
Vloga tujega učitelja v
obšolskih dejavnostih
Interesna dejavnost v tujem
jeziku: Kriket
10 min Predstavitev projekta
Izvajalec/-ci
Chris Bishop, Gimnazija
Jurija Vege Idrija
Carys Owen in Simona
Šumrada, Srednja šola
za gostinstvo in turizem
Ljubljana
Daniel Eli Schmidt,OŠ
Gabrovka-Dole
Andrea Leone, Srednja
šola Domžale
Vlasta Tomaž in
Benjamin Tweedie, OŠ
Trnovo
Marie di Folco, II.
gimnazija Maribor
Paul Leon Asher, Jana
Kusterle in Tadeja
Šuštar, OŠ Železniki
Mama Yufon, Ginnasio
Gian Rinaldo Carli Koper
projekt
“tuji učitelji”
pogled
nazaj
Površne besede ali
zmotne predstave?
TUJI UČITELJ TUJEGA
JEZIKA?
Domači (rojstni,
rojeni) govorec ciljnega
TJ (native speaker)?
Gostujoči učitelj pri
pouku TJ?
Asistent pri pouku
TJ?
Lektor?
TUJI UČITELJI (pri pouku tujega jezika)
V SLOVENSKIH ŠOLAH
Na koga se je šola lahko
obrnila do š.l. 2008/09?
• CMEPIUS
Kako je lahko pridobila
tujega učitelja ?
• Comenius asistenti (evropska
sredstva)
• Ministrstvo za šolstvo in
šport, Služba za mednarodno
• Nemški programski učitelji
(nacionalna sredstva)
sodelovanje in evropske zadeve
(Bronka Straus)
• Zavod RS za šolstvo
(Katja Pavlič Škerjanc)
• Tuji učitelji v evropskih
oddelkih (nacionalna sredstva)
• Tuji učitelji pri pouku TJ
(projekt Sporazumevanje v tujih jezikih
…, evropska sredstva)
TUJI UČITELJI TUJEGA JEZIKA
V SLOVENSKIH ŠOLAH
Na koga se šola lahko
obrne?
• CMEPIUS
Kako lahko pridobi
tujega učitelja?
• Comenius asistenti (evropska
sredstva)
• Zavod RS za šolstvo
(Katja Pavlič Škerjanc)
• Tuji učitelji v evropskih
oddelkih (nacionalna sredstva –
projekt v izhodni fazi, v bodoče tudi
• Projekt OBOGATENO
UČENJE TUJIH JEZIKOV:
• Tuji učitelji pri pouku TJ
(evropska sredstva)
• Nemški programski učitelji
(evropska sredstva)
TUJI UČITELJI
PRI POUKU TUJEGA JEZIKA
• Nacionalni program MŠŠ “Gostujoči učitelji pri
pouku tujega jezika v osnovni in srednji šoli”
se je nadgradil v
• razvojni projekt (Evropski socialni sklad) na ZŠ
Sporazumevanje v tujih jezikih - Uvajanje
inovativnih pristopov k poučevanju tujih
jezikov z vključevanjem tujih učiteljev v
izvedbeni kurikulum”
► Nekaj ključnih sprememb
KLJUČNE SPREMEMBE
• Ni program, ampak projekt.
• Je sistemski razvojni projekt:
– nacionalni razvojni projekt, ki dosega svoje cilje s
pomočjo šolskih razvojnih projektov.
• Sredstva se zagotavljajo iz Evropskega socialnega
sklada (ESS), kar za šole pomeni specifične oz. dodatne
zahteve (evidentiranje dela – “sprejemljivi dokazi” za
opravljeno delo idr.).
• Šole, upravičene do tujega učitelja (izbor na osnovi
izpolnjevanja kriterijev), zaposlijo tuje učitelje na enak
način kot slovenske (razpis – pridobijo jih same!) ob
upoštevanju zakonodaje, ki velja za zaposlovanje tujcev.
• Tuji učitelj je součitelj, ne asistent; slovenski učitelj je
součitelj, ne njegov mentor (glej vloge članov PT)
•
•
•
•
Projekt MINISTRSTVA ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
Uvrščen v DRŽAVNI RAZVOJNI NAČRT
Podprt s strani EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA
RAZVOJNA PRIORITETA: Razvoj človeških virov in
vseživljenjsko učenje
• PREDNOSTNA USMERITEV: Izboljšanje kakovosti in
učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja
•
NAZIV PROJEKTA: SPORAZUMEVANJE V TUJIH
JEZIKIH - Uvajanje inovativnih pristopov k poučevanju
tujih jezikov z vključevanjem tujih učiteljev v izvedbeni
kurikulum
Delovni naziv: Projekt TUJI UČITELJI
• SEKTOR/DIREKTORAT NA MŠŠ: Urad za razvoj šolstva
• IZVAJALEC: Zavod RS za šolstvo
• ZA OBDOBJE: od 1. 4. 2008 do 31. 8. 2010
NATIONAL PROJECT TEAM (NPT)
Project manager
core NPT, extended NPT, enlarged NPT
Vodje šolskih PT
Koordinatorji TJ
Delovne skupine( DS)

Šolski projektni timi (ŠPT - PT)
PROJECT
STRUCTURE
Zunanji
◄sodelavci
• slovenski in tuji
učitelji
• strokovnjaki z univerz
◄ Tuji učitelji –člani
delovnih skupin
Osebna odločitev
 Delovna obveznost
◄ Tuji učitelji – člani
šolskih PT
ČLANI ŠOLSKEGA PT
 vodja PT
 koordinator TJ
 tuji učitelji
 drugi učitelji, ki vodijo projekt
Šolski
projektni
timi
Vodje šolskih
projektnih
timov
in
koordinatorji
TJ
Projektna
skupina
na ZŠ
VPELJEVALCI SPREMEMB
Projekt “Tuji učitelji” v številkah
Jeziki , šole in člani jedrnih projektnih timov (vodja
projektnega tima, koordinator tujega jezika, tuji učitelj)
Šole
Vodje PT in
koordinatorji TJ
Angleščina
11
22
Francoščina
5
8
4 - 1 (NJD) = 3
6
3
2
1
25 (26)
6
4
1
47
Jeziki
Nemščina
Italijanščina
Španščina
Ruščina
6
TUJI
UČITELJI
10 -1(EO)
=9
4
4 – 1 (NJD)
=3
3
2
1
22
Namen projekta “TUJI UČITELJI”
• Poiskati dokaze za izhodiščno
hipotezo, da z vključitvijo tujih
učiteljev v izvedbeni kurikul
bistveno nadgrajujemo
(dodana vrednost) oz.
izboljšujemo kakovost
poučevanja tujih jezikov v
slovenski šoli (kazalci
kakovosti)
• Izdelati logistično in pravno
podporo za umestitev tujih
učiteljev v sistem
ADDED VALUE / Dodana vrednot?
 Innovative approaches to foreign language
teaching and learning
• Inovativni pristopi k poučevanju tujih jezikov
 Project approach to innovation – action
research (professional development)
 Projektni pristop k vpekjevanju novoti –
akcijsko raziskovanje (profesionalni razvoj)
 Collaborative -team teaching in multicultural
-intercultural teams
• Sodelovalno - timsko poučevanje v
večkulturnih – medkulturnih timih
Namen in cilji projekta “TUJI UČITELJI”
1. Nadgrajevanje kakovosti pouka tujih jezikov z
inovativnimi pristopi, ki jih omogočata
– dvig avtentičnosti učnih situacij (komunikacija med dijakom/dijaki
in učiteljem, ki mu je cilji jezik prvi jezik);
– sodelovalno poučevanje v večkulturnih timih (slovenski in tuji
učitelj tujega jezika, tuji učitelj tujega jezika in slovenski učitelj
nejezikovnega predmeta);
2. Dodelava koncepta in preskušanje alternativnih možnosti
za vzpostavitev sistema vključevanja tujih učiteljev v
kurikule slovenske osnovne in srednje šole:
– vloga in naloge,
– profesionalne kompetence (strokovna usposobljenost – zahtevana
izobrazba),
– dostopnost (znotraj sistema, tj. šolam, in na šoli, tj. učencem in/oz.
dijakom),
– financiranje.
Namen in cilji projekta “TUJI UČITELJI”
• Usposabljanje učiteljev za inovativno, zahtevam
sodobnega časa prilagojeno poučevanje tujih jezikov
(medkulturnost, interdisciplinarost, sodelovalno in timsko
poučevanje) ter
• Vpeljevanje novosti v poučevanje tujih jezikov v
osnovni in srednji šoli, ki jih še posebej spodbuja
Evropska komisija z Novo okvirno strategijo za večjezičnost
in svojimi drugimi razvojnimi dokumenti, tj.:
– vključevanje dejavne medkulturnosti (poučevanje
tujih jezikov v medkulturnih timih) in
– uveljavljanje sporazumevalne zmožnosti v tujem
jeziku kot kroskurikularnega cilja (v vsebino
usmerjeno učenje TJ, jezikovno ozaveščeno učenje
nejezikovnih predmetov, razvijanje strokovne pismenosti
v raznih disciplinah in predmetih v tujih jezikih itd.).
Namen in cilji projekta “TUJI UČITELJI”
• Sodelovalno, še zlasti interaktivno timsko poučevanje v
medkulturnih timih je pedagoško-didaktično
najustreznejša rešitev, saj sodelovanje učitelja iz drugega
kulturnega okolja
– pomeni zvišanje avtentičnosti učnega procesa,
– prinaša pa še pomembnejšo dodano vrednost, ki jo
omogočajo komplementarne kompetence tujega učitelja
kot domačega govorca ciljnega tujega jezika in
slovenskega učitelja TJ, ki ga z učenci povezujeta ista
kultura in prepoznavna kognitivna struktura.
• Za dosego teh ciljev bodo šole zaposlile t.i. tuje učitelje
(praviloma domače govorce ciljnih jezikov). Sredstva za
zaposlitev tujih učiteljev in za svoje razvojno-raziskovalno
delo bodo šole pridobile s pogodbo, ki jo bodo sklenile z
Zavodom RS za šolstvo.
Pričakovani rezultati projekta “TU”
1. Navodila in priporočila za umestitev tujega učitelja v
izvedbeni kurikul oz. za določitev njene/njegove
delovne in učne obveznosti (t.i. organizacijski modeli”)
2. Priporočila za sodelovalno, še zlasti interaktivno
timsko poučevanje (TJ +TJ, TJ + NJP)
3. Zbirke učnih gradiv za inovativno poučevanje TJ:
•
•
•
•
v vsebino usmerjeno učenje
razvijanje strokovne pismenosti,
razvijanje medkulturne zmožnosti
timski pouk TJ
4. Predlog za umestitev tujih učiteljev v slovenski
šolski sistem (prilagoditev sekundarne in – po potrebi –
primarne zakonodaje):
•
•
kadrovski pogoji, znanje slovenščine, strokovni izpit,
napredovanje v nazive …
financiranje (vir sredstev, pravica do dodelitve - enakost
dostopnosti) in plača
Ključni koncepti projekta “TU”
koevolucijski pristop k razvoju kurikula - profesionalni
razvoj učiteljev - šolski razvojni projekti - diseminacija
rezultatov na ravni šol(e) in sistema
• Izvedbeni kurikul
(načrtovanje – vpeljava in
izvajanje – spremljanje –
evalvacija – diseminacija)
• Integrativni kurikul
(kurikularne povezave:
znotrajpredmetne in
medpredmetne povezave)
• Sodelovalno poučevanje
– Timsko poučevanje
• Projektni pristop k
učenju in poučevanju
• Medkulturna
(sporazumevalna)
kompetenca
• Avtentičnost
– učnih ciljev in vsebin,
– učnih situacij,
– ugotavljanja učnih
rezultatov oz. preverjanja
in ocenjevanja znanja
• Jezik skozi kurikul (v
vsebino usmerjeno učenje TJ,
razvijanje strokovne
pismenosti v TJ)
“BOLJŠE”
UČENJE / POUČEVANJE TJ
• (Tuji) jezik kot
povezovalni element
kurikula, t.i. (F)LAC (/Foreign/
Language Across the
Curriculum)
• V vsebino usmerjeno
učenje tujih jezikov, t.i.
CBLL Content-Based Language
Learning (prim, CLIL)
• Razvijanje strokovne
pismenosti v TJ
• Razvijanje medkulturne
zmožnosti kot
– učni cilj TJ in
– kot kroskurikularni cilj
• Nova vloga
materinščine pri
učenju/poučevanju TJ
(od monolingvalnega k
bilingvalnemu pristopu)
• Sodelovalno/timsko
poučevanje
– z učitelji jezikovnih in
nejezikovnih predmetov
– in v medkulturnih timih
• Vpeljevanje novosti v
pouk TJ z akcijskim
raziskovanjem (ŠOLSKI
RAZVOJNI PROJEKTI)
ADDED
VALUE?
New
approaches
to FL teaching
and learning
• Communication in foreign
languages as a key competence
and cross-curricular goal (
investigating and developing ways and
means of curriculum integration)
• Developing intercultural
competence
• in foreign languages
• as a cross-curricular goal
• Innovative Fl teaching 
– F)LAC = (Foreign) Language Across
the Curriculum / LANGUAGE IN
OTHER SUBJECTS
– CBLL Content-Based Language
Learning (cf. CLIL)
– Language sensitive content learning
– Discipline / Academic literacy
development
– A new role of the mother tongue in
FLL: from monolingual to bilingual appr.
Sporazumevanje v TJ kot
kroskurikularna kompetenca (cilj)
(Materinščina in)
TUJI JEZIKI
• V vsebino usmerjeno
učenje tujih jezikov
Nejezikovni predmeti
• Jezikovno ozaveščeno
učenje nejezikovnih oz.
vsebinskih predmetov
 npr. razvijanje strokovne pismenosti v materinščini
in tujih jezikih (več sodelovanja zunaj pouka kot pri pouku!)
ADDED
VALUE?
Project
approach to
innovation –
action
research
(professional
development)
•
Schools had to apply with a
research project proposal
(investigating a research question
relevant for the national project)
•
Reflective practice, schools as
learning communities ( looking
for the answer to the research questiion
by investigating their own practice)
With a development (ie. research)
project, a school
• introduces change(s)
• into the usual (ie. everyday,
established) teaching and learning
process(es)
• in a planned and systematic way
• to raise - directly or indirectly - the
quality of student learning and
outcomes.
ČEMU ŠOLSKI
RAZVOJNI PROJEKTI?
Z razvojnim projektom šola
• na načrten in sistematičen način
• spreminja (= izboljšuje)
• svojo prakso (= ustaljene načine delovanja,
tj. izvajanja vzgojno-izobraževalnega
procesa v vseh ali nekaterih elementih),
• da bi spremenila (= izboljšala)
• učne dosežke učencev (oz. nekaj, kar bo
posredno izboljšalo učne dosežke učencev).
NAČRT RAZVOJNEGA PROJEKTA
Področje raziskovanja: Sporazumevanje v
tujih jezikih kot kroskurikularni cilj
Cilj raziskovanja: Vključitev tujega učitelja v
izvedbeni kurikul OŠ in SŠ
RAZISKOVALNO VPRAŠANJE
Vaše raziskovalno vprašanje? Vaša hipoteza?
Pričakovani = načrtovani končni rezultat
►KONČNI IZDELEK VODNIK ZA UČITELJE)

načrt razvojnega projekta …
Pričakovani rezultati šolskega
razvojnega projekta – KONČNI IZDELKI
= vse, kar dokazuje in
pojasnjuje
dvig kakovosti
pouka in
višje učne dosežke
učencev/dijakov
 zaradi vključitve
tujega učitelja v
izvedbeni kurikul šole
= v obliki
Vodnik za
učitelje?
Pričakovani rezultati – KONČNI IZDELKI
= vse,
kar dokazuje in pojasnjuje dvig kakovosti pouka
in višje učne dosežke učencev/dijakov zaradi vključitve
tujega učitelja v izvedbeni kurikul šole
= v obliki
1. Navodila in priporočila za umestitev tujega učitelja v
izvedbeni kurikul oz. za določitev njene/njegove
delovne in učne obveznosti (t.i. organizacijski modeli)
2. Priporočila za načrtovanje in izvajanje
sodelovalnega, še zlasti interaktivnega timskega
poučevanje (v medkulturnih timih: TJ +TJ, TJ + NJP)
3. Učna gradiva za:




interaktivni timski pouk (TJ +TJ, TJ + NJP)
sodobne pristope k poučevanju tujih jezikov (v vsebino
usmerjeno učenje TJ, razvijanje strokovne pismenosti v TJ)
razvijanje medkulturne zmožnosti
razvijanje medijske/filmske pismenosti
Izvajanje projekta “TU”: Dejavnosti
1. NAČRTOVANJE izvajanja (projektni tim PT)
NAČRT IZVAJANJA PROJEKTA TU v šolskem letu (
“procesi in produkti” – aktivnosti z nosilci in rokovnikom,
pričakovani dosežki – materialni in nematerialni) bo razviden
iz naslednjih samostojnih, a povezanih dokumentov:
1. Načrt učne obveznosti tujega učitelja
2. Načrt izvajanja razvojnega projekta
3. Načrt dela projektnega tima
2. IZVAJANJE
3. POROČANJE o izvajanju
–
–
Spremljava izvajanja
Refleksija o procesih
4. Izdelava in predložitev KONČNIH IZDELKOV
Vodja projektnega tima
Vodja projektnega tima vodi šolski projektni tim v tesnem
sodelovanju s koordinatorjem tujega jezika.
Vodenje PT vključuje:
•
•
•
•
•
načrtovanje izvajanja projekta na šolski ravni,
poročanje o poteku projekta na šoli,
sklicevanje in vodenje sestankov,
vodenje evidenc o sklepih in dogovorih,
skrb za pretok informacij znotraj šole in navzven.
V prvi vrsti pa je odgovoren za načrtovanje, izvajanje,
spremljanje in evalvacijo šolskega razvojnega projekta,
ki išče odgovore na enega od vprašanj nacionalnega
projekta.
Koordinator tujega jezika
KTJ je odgovoren za določitev strukture, vsebine in oblik
delovne obveznosti tujega učitelja ter za koordinacijo
vsega njegovega vzgojno-izobraževalnega dela, ki
obsega/vključuje naslednje neposredne dejavnosti:
• pouk ciljnega tujega jezika znotraj predmeta (ciljni) tuji jezik (vključno z
organizacijo sodelovanja tujega učitelja z drugimi učitelji tega jezika na isti in
partnerski šoli),
• pouk ciljnega tujega jezika pri drugih tujih jezikih in materinščini oz. v
sodelovanju z njimi,
• pouk ciljnega tujega jezika pri nejezikovnih predmetih in/oz. v
sodelovanju z njimi (interdisciplinarni pouk – razvijanje strokovne
pismenosti)in materinščine,
• in sicer pri vseh fazah sodelovalnega poučevanja od skupnega načrtovanja
prek (skupnega ali ločenega) izvajanja do nujne skupne refleksije o izvedenem;
• individualne kontaktne (konzultacijske ure, mentorstvo ipd.) za
učence/dijake s posebno učno potrebo (težave pri učenju ali posebna
nadarjenost),
• obšolske dejavnosti.
ADDED
VALUE?
Collaborative
-team
teaching in
multicultural intercultural
teams
• Bringing together native and
non-native (Slovene) teachers
of target languages ( combining
the advantages and disadvantages of
the emic and the etic perspective into a
complementary blend of both, with the
native teacher contributing “the insider’s
understanding and fluency” and the
Slovene teacher sharing the cognitive
structure with the students …)
• Bringing together non-native
teachers of target languages
from different cultural
backgrounds ( developing cultural
multiperspectivism, intercultural
sensitivity, intercultural awareness,
intercultural competence of both
teachers and students)
ADDED
VALUE?
Collaborative
-team
teaching in
multicultural intercultural
teams
•
Investigating/researching and
developing collaborative
skills of both teachers and
students 
1. idea sharing (procedures, protocol
…)
2. discussion groups
3. peer observation
4. joint teaching & learning activities
5. teacher exchanges
6. team teaching
• type B team teaching
(rotational)
• type A team teaching
(interactive)
• Investigating/researching and
developing team teaching
skills
VLOGA IN NALOGE
TUJEGA UČITELJA
• Je samostojen strokovnjak, ki naj bi ustvarjalno in
inovativno prispeval k
– dvigu kakovosti pouka tujega jezika po načelih
sodelovalnega poučevanja,
– izvajanju šolskega razvojnega projekta;
• Je ne samo ambasador kulture, katere predstavnik je,
ampak tudi dejavni promotor večkulturnosti.
• Izvaja pouk oz. sodeluje pri pouku
– obveznega in izbirnega dela programa (praviloma 80%
neposrednega vzgojno-izobraževalnega dela),
– obveznih izbirnih vsebin (praviloma največ 10 %) ter
– obšolskih dejavnosti (praviloma največ 10 %).
• Izobrazba tujega učitelja
– univerzitetna pedagoška
izobrazba ustrezne smeri in/ali
učiteljski certifikat
TUJI UČITELJ
• Ciljni jezik je tujemu učitelju • FINANČNE
– prvi (materni) jezik
– drugi jezik (bilingvalni = bi-/plurikulturalni govorci)
– tuji jezik (vendar v tem primeru
njen/njegov prvi jezik ni
slovenščina)
• Bolj kot dejstvo, da je tuji
učitelj rojeni govorec ciljnega
jezika, je pomembna
njena/njegova medkulturna
kompetenca.
NALOGE
tujega učitelja
KOMPETENCE
tujega učitelja
NAČRTOVANJE UČNE OBVEZNOSTI
TUJEGA UČITELJA
Sestavine in porazdelitev povprečne
tedenske učne obveznosti tujega učitelja
15 SŠ (16 OŠ) ur
+
5 SŠ (6 OŠ) ur
TP
SP
timsko poučevanje
samostojno poučevanje
interaktivno + gostujoče:
pozitivna soodvisnost
neodvisnost
na temelju sodelovalnega poučevanja
interesne
individualno
dejavnosti
delo
obšolske
oz. obvezne
z
dejavnosti
izbirne
učenci/dijaki
vsebine
skupaj
ločeno
celotni oddelek
delitev v
podskupine
0 – 3 ure
0 – 2 ur
0 – 2 ur
Tedenska učna obveznost tujega učitelja:
Smernice za š. l. 2009/10
Idealna (in povprečna) porazdelitev 20- (oz. 22)-urne
tedenske učne obveznosti tujega učitelja
• ura = kontaktna ura z učenci/dijaki
– 45 minutne ure pouka po urniku
– 45 – 60 minutne ure za obvezne izbirne vsebine oz. interesne
dejavnosti, za zunajšolske aktivnosti in konzultacije/pogovorne
ure z učenci/dijaki
• timsko poučevanje: intenzivnost sodelovanja
TIMSKO POUČEVANJE IN POUČEVALNI TIMI
interaktivno timsko poučevanje – ITP
jedrni timi –
JT (TU + SU)
dodatni timi –
DT (TU + SU)
gostujoče timsko
poučevanje–GTP
TIMSKO POUČEVANJE
Dva ali več učiteljev SKUPNO
načrtuje, izvaja in vrednoti UČNI PROCES
v isti skupini (oz. skupinah) dijakov ter
spremlja in ugotavlja doseganje UČNIH CILJEV
TIP A:
DVA učitelja (optimalna velikost) SOČASNO
poučujeta ISTO skupino dijakov, praviloma (ali večinoma)
tudi v istem prostoru – INTERAKTIVNO TIMSKO
POUČEVANJE (t.i. pair teaching, tandemsko poučevanje)
►
TIP B: dva ali več učiteljev TESNO SODELUJE pri
načrtovanju, izvajanju in vrednotenju učnega procesa in
ugotavljanju učnih dosežkov dijakov, vendar ne poučujejo
vsi iste oz. celotne skupine dijakov oz. ne poučujejo iste
skupine dijakov sočasno oz. ne izvajajo skupaj vseh faz
učnega procesa
vzporedno
1.
KOLABORATIVNO
= DIALOGIČNO
2.
TRADICIONALNO
“pravo timsko”
različne
dejavnosti
INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE
?
iste
dejavnosti
SKUPAJ (v istem prostoru)
(soodvisne dejavnosti)
3.
KOMPLEMENTARNO
(posredno ali neposredno
povezane dejavnosti)
4.
SUPORTIVNO
(eden poučuje, drugi opazuje)
zaporedno
LOČENO
vzporedno
6.
PARALELNO
5.
ALTERNACIJSKO
(rotirata učitelja ali
učenci/dijaki)
7.
DIFERENCIRANO
INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE
?
SKUPAJ (v istem prostoru)
vzporedno
zaporedno
iste
dejavnosti
1.
DVOGOVORNO
2.
SOODVISNO
različne
dejavnosti
3.
DOPOLNJEVALNO
4.
PODPORNO
(eden poučuje, drugi opazuje)
LOČENO
(praviloma) vzporedno
6.
VZPOREDNO
5.
IZMENJALNO
(rotirata učitelja ali
učenci/dijaki)
7.
RAZLOČEVALNO
POUČEVALNI TIMI
INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE




JEDRNI TIMI
Stalni
Celoletni
Maloštevilni
Obvezno vsaj 1 JT
DODATNI TIMI
 Manj stalni
 Časovno omejeni,
GOSTUJOJOČE TP
(timi gostitelj-gost)
 Občasni
 Običajno za 1 uro
(lahko večkrat)
 Obvladljivo število
gostiteljev, ne preveč
pri ciljnem TJ, in sicer
 Učni cilji izbrani na
tim TU in koordinator
osnovi ponudbe tujega
 Obvladljivo število
TJ
učitelja
součiteljev (praviloma za
 Različni učni cilji, ki
pokrivajo celotni učni
medpredmetne povezave,  Tuji učitelj lahko
poučuje samostojno ob
načrt TJ in vse
lahko tudi pri ciljnem TJ z
prisotnosti slovenskega
inovativne pristope k
drugimi učitelji)
učitelja.
poučevanju TJ, ki jih
 Izbrani učni cilji, tj. najbolj
► Če se odločita za ITP,
promovira projekt
primerni za timsko
je to praviloma
 Različni pristopi k
poučevanje v medkulturnih
suportivno ITP (slovenski
poučevanju, različne
timih
učitelj opazuje) ali
metode in oblike dela
 Ustrezne metode
komplementarno ITP (z
 Različne (vse) vrste ITP
poučevanja
vodilno vlogo TU)
 Ustrezne (ciljem, metodi,
dijakom, učiteljem) vrste
ITP
vendar najmanj v obsegu
3-6 ur, in sicer zaporednih,
če cilji ali metoda ne
narekujeta drugače
IZBIRA VRSTE INTERAKTIVNEGA TP
dijaki
učni
cilji
Vrsta ITP
učitelji
učno
okolje
IZBIRA VRSTE INTERAKTIVNEGA TP
posamezniki - oddelki
dijaki
•
•
•
•
interesi
motivacija
zmožnosti
učni stili …
programa
predmeta
učnega sklopa
učne enote
učni
cilji
•
•
•
•
•
•
•
•
pripravljenost in interesi
zmožnost - usposoljenost
kognitivni stil
komunikacijski stil …
Vrsta ITP
učitelji
učno
okolje
• prostor (šola – zunaj
šole)
• čas (urnik –
fleksibilen – rigiden)
• glasnost učnih
dejavnosti …
posamezniki – oddelčni učiteljski zbori
Delovna srečanja in usposabljanja
obvezna za vodje PT, koordinatorje TJ in tuje učitelje
DELOVNA SREČANJA
• Aktualne informacije o
projektu
• Načrtovanje in poročanje
• Izmenjava izkušenj
•
•
•
•
•
•
•
USPOSABLJANJA
Inovativni pristopi k
poučevanju (tujih) jezikov
Razvijanje medkulturne
zmožnosti
Projektni pristop
Razvijanje strokovne
pismenosti
Timsko poučevanje
Fleksibilni kurikul
Integrativni kurikul
projekt
“tuji učitelji”
pogled
naprej
TUJI UČITELJI TUJEGA JEZIKA
V SLOVENSKIH ŠOLAH
Na koga se šola lahko
obrne?
• Zavod RS za šolstvo
(Katja Pavlič Škerjanc,
vodja projekta)
Kako lahko pridobi
tujega učitelja?
• Projekt OBOGATENO
UČENJE TUJIH JEZIKOV
( OUTJ):
 Tuji učitelji pri pouku TJ
(evropska sredstva)
 Nemški programski učitelji
(evropska sredstva)
 Tuji učitelji v EO
(nacionalna sredstva – projekt v izhodni
fazi, v bodoče tudi znotraj projekta OUTJ
oz. po sistemu, ki ga vzpostavlja projekt
OUTJ )
Projekt OBOGATENO UČENJE TUJIH
JEZIKOV (2010-12)
Ključna sprememba v primerjavi s prvo fazo projekta
(2008-10):
• Nobena šola tujega učitelja ne bo v celoti zaposlila
samo zase. Eden osnovnih ciljev druge faze projekta je
namreč iskanje rešitev za zagotovitev pravičnosti dostopa
do zaposlitve tujega učitelja kot nadstandardne storitve oz.
dodane vrednosti.
• Šole, ki bodo zaposlile tujega učitelja, bodo matične šole;
vsaka od njih bo imela praviloma eno partnersko šolo, na
kateri bo imel tuji učitelj največ 20% svoje učne obveznosti.
• Tretja kategorija šol bodo t.i. satelitske šole, ki bodo
vezane na matično šolo na osnovi medsebojnega pisnega
dogovora, skladnega s propozicijami nacionalnega
projekta.
Projekt OBOGATENO UČENJE TUJIH
JEZIKOV (2010-12)
• S povabilom k sodelovanju (glej Tuji učitelji osnovnih in srednjih
šolah http://www.zrss.si/Default.asp?a=1&id=1182) vabimo k
sodelovanju samo matične in partnerske šole.
• Vsaka šola se prijavi sama, tj. s prijavo za status, ki si ga v
projektu želi (glej ibidem: Prijava za matično šolo, Prijava za
partnersko šolo)
• Satelitske šole bodo k sodelovanju povabljene naknadno,
ko bo znan izbor matičnih šol, ki bodo objavile program
dela tujega učitelja, na katerega bodo satelitske šole
kandidirale.
• Šolam, ki bodo kot matične zaposlile (ali kot partnerske
vključile v izvajanje svojih programov) nemške
programske učitelje, se ni treba prijavljati.
Nemški programski učitelji ( NPU)
• Šole, ki bodo zaposlile NPU, je izbralo oz. določilo
Ministrstvo RS za šolstvo in šport,
• Sredstva za plače in druge prejemke nemških
programskih učiteljev bodo šole pridobile s
sodelovanjem v projektu Obogateno učenje tujih jezikov.
• Šole, ki bodo zaposlile NPU oz. jih vključile v izvajanje
svojih programov, bodo morale upoštevati vse
propozicije projekta Obogateno učenje tujih jezikov.
• Pogodbe o zaposlitvi (med šolo in nemškim
programskim učiteljem) se bodo predvidoma sklepale v
drugi polovici avgusta (tako kot za vse druge TU),
zaposlitev pa bodo nastopili s 1. septembrom 2010.
OBOGATENO UČENJE TUJIH JEZIKOV:
Projekt ESS 2010-2012
Obseg projekta PO ZAPOSLITVAH TUJIH UČITELJEV:
1. 20 tujih učiteljev (TU) različnih ciljnih jezikov (AN, NE,
FR, IT, ŠP, RU – brez določitve številčnih kvot za
posamezni TJ)  glej dalje
2. 6 nemških programskih učiteljev (NPU): praviloma 1
učitelj na 2 šoli; 10 šol je (že) določilo MŠŠ (od teh je 7
šol z NJD = nemško jezikovno diplomo, druge 3 po
izboru MŠŠ):
Matična šola
Partnerska šola
Mreža šol
z NPU
Gimnazija FM Ljutomer
? (znotraj OUTJ)
Gimnazija Ptuj
? (znotraj OUTJ)
Prva gimnazija Maribor
II. gimnazija Maribor
ŠCRM Kamnik
ESIC Kranj
Gimnazija Bežigrad
Gimnazija Poljane (ni NJD)
Gimnazija Novo mesto
SŠ Črnomelj (NJD?)
OBOGATENO UČENJE TUJIH JEZIKOV:
Projekt ESS 2010-2012
STATUSI ŠOL, vključenih v projekt:
Matična šola (MŠ)
Partnerska PŠ
Satelitska (SatŠ)
Matična šola (MŠ)
• Matična šola je tista, ki zaposli tujega učitelja – število
matičnih šol bo torej praviloma enako številu TU + NPU
oz. ne večje od tega števila (tj. 20 + 6 = 26)
• Vsak TU/NPU bo učil več kot na eni šoli (glej Navodila in
priporočila za določitev učne obveznosti TU/NPU)
• Matične šole bodo regijski ali lokalni centri za OUTJ (=
obogateno učenje tujih jezikov).
• Regijski center bo zaposlil več kot 1 TU (vključno z
NPU), vendar v tem obdobju ne več kot 3.
• Lokalni center bo zaposlil 1 TU (vključno z NPU).
• Matična šola ima lahko toliko partnerskih šol, kolikor ima
TU (vključno z NPU) – oz. za vsak TJ 1 partnersko šolo.
• Matična šola ima lahko več satelitskih šol, vendar regijski
center ne več kot 5 na TJ/TU (vključno z NPU), lokalni
center pa ne več kot 3 na TJ/TU (vključno z NPU).
Partnerska PŠ
Satelitska (SatŠ)
Matična šola (MŠ)
Partnerska PŠ
• Partnerska šola (lat. partionarius - iz partitio /raz/delitev –
družabnik, sodelavec, kdor s kom nekaj deli, npr. delo,
stanovanje …) ima lahko:
• tujega učitelja (TU) največ v obsegu 20% njegove učne
obveznosti oz. 1 dan v tednu (po vnaprej in praviloma za
vse leto določeni vsebini učne obveznosti).
• nemškega programskega učitelja (NPU) pa v obsegu,
skladnem z obsegom organiziranih priprav na nemško
jezikovno diplomo na obeh šolah oz. na vsaki šoli (lahko
med letom variira, če se spremeni obseg pouka).
• Med partnersko in matično šolo obstajajo - poleg
TU/NPU - še druge vezi in dokazljiva kultura sodelovanja.
• Partnerske šole so v istem kraju kot matične ali pa v njegovi
neposredni bližini oz. v razdalji, ki je “obvladljiva” s sredstvi
javnega prometa.
Satelitska (SatŠ)
Matična šola (MŠ)
Partnerska PŠ
Satelitska (SatŠ)
• Satelitska šola ima TU (po dogovoru znotraj nacionalnega
projekta tudi NPU) v ciljno, vsebinsko, časovno in
izvedbeno omejenem obsegu, za katerega se satelitska
šola z matično dogovori, vendar v okviru vnaprej
določene ponudbe TU/NPU oz. matične šole.
• Satelitska šola (lat. satelles, satellitis spremljevalec,
sopotnik) je vezana na matično šolo preko TU/NPU,
vendar obstaja med njima tudi še kak drug za razvoj
kakovosti (tujejezikovnega) izobraževanja pomemben
interes (dodana vrednost).
• Satelitske šole so v istem kraju kot matične, v njegovi
neposredni bližini ali pa v razdalji, ki je “obvladljiva” s
sredstvi javnega prometa.
Zagotavljanje pravičnosti
oz. enakosti dostopnosti
t.i. EQUITY OF ACCESS
Partnerska
šola
Satelitska
šola
Satelitska
šola
MATIČNA
ŠOLA
Satelitska
šola
Satelitska
šola
Satelitska
šola
POGOJI ZA SODELOVANJE
Ker gre za razvojno-raziskovalni projekt, ki naj bi poiskal
odgovor/e/ na krovno raziskovalno vprašanje,
 KAKO UMESTITI TUJE UČITELJE V SISTEM,
lahko kandidirajo le šole, ki imajo ustrezno
• strokovno znanje in
• organizacijsko fleksibilnost,
kar bodo dokazovale
• s svojimi dosedanjimi izkušnjami
– s timskim poučevanjem,
– tujimi učitelji in
– razvojno-raziskovalnim delom,
• s kakovostjo prijave in
• s sprejetjem pogojev nacionalnega projekta.
POGOJI ZA SODELOVANJE
Zunanji kriterij, ki bo dokazoval dosedanje izkušnje šol in je
hkrati nujni POGOJ ZA PRIJAVO, je njihovo
sodelovanje - v času od vključno šolskega leta
2004/05 dalje - v enem od naslednjih projektov oz.
programov:
 Projekt Sporazumevanje v tujih jezikih - Uvajanje
inovativnih pristopov k poučevanju tujih jezikov z
vključevanjem tujih učiteljev v izvedbeni
kurikulum (nosilec Zavod RS za šolstvo, 2008 – 2010)
 Projekt Evropski oddelki (nosilec Zavod RS za šolstvo,
2004 – 2010)
 Gostujoči učitelji pri pouku tujega jezika (Ministrstvo
RS za šolstvo in šport, 2004-2008)
 Nemški programski učitelji (Ministrstvo RS za šolstvo in
šport, 2004-2010)
Organiziranost mreže šol za obogateno učenje TJ
ŠOLE GLEDE NA MESTO IN VLOGO V PROJEKTU
Matične šole
(= zaposlujejo TU)
CENTRI
Regijski (RC)
več kot en TJ/TU
(2-3)
Partnerske
(PŠ)
Lokalni (LC)
en (1) TJ/TU
Satelitske(SatŠ)
praviloma en TJ/TU
lahko tudi več TJ/TU
TU ima na PŠ
20% učne obveznosti
ena ali več (2-3)
partnerskih šol
ena (1)
partnerska šola
TU je član RPT (=
TU je član LPT (=
regijski projektni tim)
lokalni projektni tim)
TU poučuje timsko (ITP
in GTP) in samostojno
TU poučuje timsko (ITP
in GTP) in samostojno
TU poučuje samostojno
in timsko, GTP in tudi ITP
projektni tim (RPT):
vodja in koordinatorji
vseh TJ + tuji učitelji
projektni tim (LPT):
vodja in koordinator
TJ + tuji učitelj
koordinator TJ
kot vodja projekta
(tj. en dan na teden)
TU ni član PT
praviloma en TJ/TU
lahko tudi več TJ/TU
TU na SatŠ
nima redne učne
obveznosti
TU poučuje samostojno,
lahko TP, a kot GTP
(lastna ponudbo oz.
ponudba RPT/LPT)
koordinator TJ
Organiziranost mreže šol za obogateno učenje TJ
PROJEKTNI TIM: VODJA PT
20% zaposlitev na ZŠ
ter koordinatorji vseh TJ in vsi tuji učitelji
5-7
oseb
Regijski center OUTJ
(šola z več kot enim TU zunaj MB/LJ)
Partnerska šola
Partnerska šola
Partnerska šola
Koordinator TJ kot
vodja projekta (1)
Satelitska
šola
Koordinator TJ
(1)
Koordinator TJ kot
vodja projekta (1)2)
Koordinator TJ kot
vodja projekta (1)
Satelitska
šola
Koordinator
TJ (1)
Satelitska
šola
Satelitska
šola
Satelitska
šola
Koordinator TJ
(1)
Koordinator TJ
(1)
Koordinator TJ
(1)
Organiziranost mreže šol za obogateno učenje TJ
PROJEKTNI TIM: Vodja PT
ter koordinator TJ in tuji učitelj
3
osebe
Lokalni center OUTJ
(šola z enim TU)
Partnerska šola
Satelitska
šola
Koordinator TJ kot
vodja projekta (1))
Satelitska
šola
Koordinator TJ
(1)
Satelitska
šola
Koordinator TJ
(1)
Koordinator TJ
(1)
Rokovnik aktivnosti
Aktivnost
Informativno srečanje za tuje
učitelje
Individualne konzultacije za
prijavitelje
Datum/Rok
Opombe
2/7
ob 10.00, na ZŠ (215)
2/7 in 5/7
Telefonsko ali e-naročanje
(Petra Mikulan: 01/3005131,
[email protected])
Elektronsko in
po običajni pošti
PRIJAVLJANJE ŠOL (matičnih
in partnerskih) – rok za oddajo
do 6/7
Sestanek komisije za izbor šol
8/7
-
do 13/7
E-poštna sporočila
ravnateljem izbranih šol
Spletna stran ZRSŠ (Novice)
25/8
Vabilo s programom 20/8 (Epošta)
30/8
Vabilo s programom 25/8 (Epošta)
Obvestilo šol o izboru
Zagonsko srečanje
nadaljevanja projekta (šole)
Zagonsko srečanje
nadaljevanja projekta (TU)
(podpis ravnatelja,
žigosano)
Le sole risposte utili sono quelle che
propongono nuove domande.
Vittorio Foa
• The only useful answers are those that pose new
questions.
• Les seules réponses utiles sont celles qui posent de
nouvelles questions.
• Die einzig nützlichen Antworten sind jene, die neue
Fragen aufwerfen.
• Las únicas respuestas útiles son las que plantean
nuevas preguntas
• Единственно полезными являются те ответы, что
рождают новые вопросы.
• Samo tisti odgovori so koristni, ki zastavljajo nova
vprašanja.