Transcript Konceptualne, sistemske in kurikularne rešitve: vrtci

Konceptualne, sistemske
in kurikularne rešitve:
vrtci
Prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek in doc. dr. Urška Fekonja Peklaj,
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Konceptualne in sistemske in
rešitve
1995 objavljena Bela knjiga o vzgoji
in izobraževanju, ki vključuje
konceptualna izhodišča za reformo
celotnega vzgojno izobraževalnega
sistema, od vrtcev do izobraževanja
odraslih (pripravljali strokovnjaki z
univerz, raziskovalnih inštitutov,
javnih zavodov
strokovne recenzije).
Obravnavana tudi v parlamentu.
Konceptualne in sistemske rešitve
1996 Osnutek in predlog Zakona o vrtcih
(pripravilo Ministrstvo za šolstvo in šport);
zakon sprejet v Državnem zboru.
1999 Strokovni svet RS za splošno
izobraževanje sprejel Kurikul za vrtce.
(Pripravila PKK za vrtce, potrdil NKS).
Bela knjiga, 1995
Ključne (nove) konceptualne rešitve:
Uvedena pojma vrtec in predšolska vzgoja v vrtcu.
Dve starostni obdobji (prvo: od 1 do 3 let; 2. od 3 do 6 let).
Določeni strukturni kazalci kakovosti (število otrok v oddelku,
razmerje odrasli/otroci v oddelku, izobrazba strokovnih delavk,
velikost prostora).
Vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice; svetovalna služba.
Različni programi v vrtcu (vključenost otrok vseh starosti, iz
različnih okolij) – pravica do izbire (dnevni, poldnevni, krajši, p.
v. na domu).
Bela knjiga, 1995
Ključne (nove) konceptualne rešitve:
Vključenost otrok s posebnimi potrebami (integracija
in inkluzija: prilagojen program predšolske vzgoje z
dodatno strokovno pomočjo; prilagojen program
predšolske vzgoje).
Zasebni vrtci (vzgojni programi, ki se izvajajo po
posebnih pedagoških načelih).
Zbiranje in varstvo osebnih podatkov.
Kurikulum za vrtce,1999
Skupni nacionalni dokument (sprejet na SS)
za 1. in 2. starostno obdobje.
Ciljno – procesno načrtovanje.
Kurikulum vključuje: cilje; načela
uresničevanja ciljev; teoretsko ozadje
(koncepti otroštva . Vzgoje, rutinske
dejavnosti …); področja dejavnosti.
Kurikulum za vrtce,1999
Področja dejavnosti: gibanje, jezik,
umetnost, družba, narava,
matematika.
Cilji so skupni za obe starostni
obdobji, primeri dejavnosti pa so
napisano posebej za 1. in posebej
za 2. starostno obdobje. Posebej je
izpostavljena vloga odraslih.
Kurikulum za vrtce,1999
Še drugi kurikularni dokumenti:
Navodila za delo z otroki v predšolskem programu s
prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno
pomočjo.
Kurikulum za prilagojeni program za predšolske
otroke.
Dodatek h kurikulu za vrtce na narodnostno mešanih
območjih.
Dodatek h kurikulu za vrtce za delo z otrroki Romov.
Razvojno-raziskovalno delo,
svetovanje, spremljanje, evalvacija
Spremljanje izsledkov raziskav in analiz (v času
postopnega uvajanja kurikula in kasneje).
Spreminjanje posameznih rešitev v zakonu
in podzakonskih aktih.
Razvoj/aplikacija nekaterih novih konceptov otroštva
in vzgoje.
Širše družbene spremembe: refleksija na vrtce (npr.
zaposlenost žensk, deleži v vrtce vključenih otrok).
Bela knjiga, 2011
Nacionalna strokovna skupina (NSS)
Področna strokovna skupina
za vrtce (PSS za vrtce)
PSS za otroke s posebnimi potrebami
Strokovna skupina za financiranje
Strokovna skupina za kakovost
Strokovna skupina za izobraževanje strokovnih delavcev
Pregled rešitev
Bela knjiga (1995)
Pregled
Zakona o vrtcih (1996), ZOFI
in pregled sprememb zakonov
Opredelitev problematik, za katere so evalvacijske študije in druge
raziskave s področja ter strokovna praksa pokazale, da bi jih bilo
potrebno prenoviti, spremeniti…
Srečanje z ravnatelji/cami vrtcev
 Predstavitev evidentiranih problematik (npr. jezik v vrtcu,
različni programi, organizacija vrtcev).
 Razprava o tem, ali so evidentirane ustrezne
problematike in, kako bi jih oni/one rešili.
 Dopolnjevanje evidentiranih problematik.
Mednarodne primerjave
 Vsaka PSS predlaga države za mednarodne primerjave.
 NSS naredi skupen predlog držav, za katere se naredi pregled celotnega
izobraževalnega sistema (Finska, Francija in Nizozemska).
 PSS za vrtce vključi iz svojega predloga še Finsko, Islandijo, Norveško in
Španijo (to so države s skupnim vrtcem) in Anglijo (ima zelo raznolike programe, npr.
dobro organizirano mrežo igralnih skupin) za analizo predšolske vzgoje.
 Pri analizi predšolske vzgoje posamezne države smo posebej pozorni na
rešitve v zvezi z opredeljenimi problematikami.
 Izdelamo poročila o predšolski vzgoji v posamezni državi.
 Za posamezne, zlasti strukturne kazalce kakovosti (npr. vključenost otrok v
vrtec, izobrazba strokovnih delavcev, število otrok v skupini, razmerje med številom
otrok in odraslih oseb), pregledamo že opravljene mednarodne primerjave
(npr. za države EU).
Domače raziskave
 Zanima nas stanje v slovenskih vrtcih in mnenje različnih ciljnih skupin v
zvezi z nekaterimi problematikami.
 Oblikujemo 2 vprašalnika: Jezik v vrtcu (za ravnateljice, vzgojiteljice in starše
otrok 2. st. obdobja ) ter Organizacija predšolske vzgoje in programi v
vrtcu (za ravnateljice in starše otrok 1. in 2. st. obdobja).
 Vprašalnika pošljemo v vse javne slovenske vrtce (vsak vprašalnik v polovico
vrtcev).
 Podrobno analiziramo odgovore vsake od ciljnih skupin na vprašanja
(vrnjenih približno 80% vprašalnikov za ravnateljice in vzgojiteljice in 60%
vprašalnikov za starše) in odgovore, za katere je to možno, primerjamo med
posameznimi ciljnimi skupinami.
 Pregled izsledkov slovenskih raziskav na področju predšolske vzgoje,
opravljenih po letu 1995.
Oblikovanje predlogov rešitev
Mednarodne primerjave
Analiza vprašalnikov
(poročila za posamezno državo,
monografije tujih avtorjev o sistemu
Izsledki slovenskih raziskav
v posamezni državi)
(po letu 1995)
Predlogi rešitev za opredeljene
problematike
Uskladitev z nekaterimi skupinami
Usklajevanje na NSS
(jezik, posebne potrebe, financiranje)
(skupna načela, cilji)
Udeležba na posvetu
Skupine za načela
Predstavitev strokovnim delavkam
v vrtcih (predstavitev UO Skupnosti vrtcev)
- predlogi in pobude 10 aktivov vrtcev iz vse
Slovenije
Povratne informacije
Ponovna razprava in
definiranje predlogov rešitev
Recenzije
(strokovnjaki za predšolsko vzgojo iz akademskih krogov
& strokovnjaki iz prakse)
Končni predlog rešitev
Priprava Bele knjige, 2011
Področje predšolske vzgoje v vrtcih
VKLJUČENOST
OTROK V VRTEC
Zaposlenost mam – vključenost 3-letnikov v vrtec
Vir: Early childhood education and care in Europe: Tackling… (2009) (podatki veljajo za leto 2005)
Vključenost otrok, starih od 3 do 6 let starosti (ISCED 0)
Vir: Early childhood education and care in Europe: Tackling… (2009) (podatki veljajo za leto 2005/06)
Trendi vključenosti otrok, starih 3 in 4 leta (od leta 2001 do leta 2006)
Vir: Early childhood education and care in Europe: Tackling… (2009).
Vključenost otrok, starih do 3 let (obdobje 1995 – 2007):
Danska, Finska, Islandija, Norveška, Švedska
Vir: OECD Family database (2010)
Vključenost malčkov, starih do 3 leta
Vir: OECD Family database (2010) (podatki veljajo za leto 2006)
Vključenost otrok, starih od 1 do 6 let, v slovenske vrtce
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
1 leto
2 leti
2004/05
3 leta
2005/06
4 leta
2006/07
5 let
2007/08
2008/09
6 let
Skupaj
2009/10
S črnima črtama sta označeni priporočili Sveta ministrov v Barceloni (za leto 2010) o vključenosti otrok do 3. leta in od 3. leta
starosti v vrtec.
Vir: Statistične informacije.
Vključenost otrok, starih od 1 do 6 let, v slovenske vrtce
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
2004/05
2005/06
2006/07
1. st. obdobje
2007/08
2008/09
2009/10
2. st. obdobje
S črnima črtama sta označeni priporočili Sveta ministrov v Barceloni (za leto 2010) o vključenosti otrok do 3. leta in od 3. leta
starosti v vrtec.
Vir: Statistične informacije.
Vključenost glede na izobrazbo staršev
Razmerja vključenih otrok glede na izobrazbo staršev
(nizka : visoka izobrazba)
Danska:
Švedska:
Finska:
VB:
Slovenija:
75 %
52 %
22 %
13 %
17 %
:
:
:
:
:
70 %
47 %
25 %
39 %
28 %
(podatki veljajo za 3-letne malčke/malčice)
Jezik v vrtcu
IZHODIŠČA: Poučevanje tujega jezika
 Poučevanje tujih jezikov ni del javno veljavnega
slovenskega Kurikula za vrtce.
 Mednarodne primerjave
(vključene: Finska, Francija, Nizozemska,
Anglija, Islandija, Norveška, Španija in Švedska)
v nobeni od držav ni poučevanje tujega jezika vključeno
v kurikulum za vrtce.
Poučevanje tujega jezika (Key data on teaching languages, 2008)
IZHODIŠČA: poučevanje otrokove materinščine in
slovenščine
 Mednarodne primerjave (vključene: Finska, Francija,
Nizozemska, Anglija, Islandija, Norveška, Španija in Švedska)
večina držav posveča v okviru kurikula za vrtce in
bivanja otrok v vrtcu posebno pozornost razvijanju
otrokovega maternega jezika in poučevanju/učenju
jezika okolja za otroke tujcev in otroke iz socialno
in kulturno prikrajšanih družin (več Predšolska vzgoja in
varstvo v Evropi: odpravljanje socialne in kulturne neenakosti, Eurydice, 2009)
Domača raziskava
Vprašalnik o jezikih v vrtcu: vzorec


Vprašalnik je bil poslan v 166 vrtcev.
Odgovarjalo je:
- 133 ravnateljic/ravnateljev (80 % vrnjenih vprašalnikov), 9 izmed njih iz vrtcev na
narodnostno in jezikovno mešanem področju (v 2 izmed njih poučujejo tuji jezik –
ang., v ostalih le drugi jezik);
- 373 vzgojiteljic/vzgojiteljev (81% vrnjenih vprašalnikov), 28 izmed njih iz vrtcev na
narodnostno in jezikovno mešanem področju;
- 153 (42,3 %) vzgojiteljic ocenjuje, da tekoče govorijo katerega od tujih
jezikov, 209 (57,7 %) jih meni, da ne.
- 1281 staršev (60 % vrnjenih vprašalnikov), 29 izmed njih iz vrtcev na narodnostno in
jezikovno mešanem področju:
- 45 (3,5 %) staršev otrok iz oddelkov 1. st. obdobja, 1087 (84,9%) staršev otrok
iz oddelkov 2. st. obdobja, 138 (10,8%) staršev otrok iz kombiniranih oddelkov;
- materni jezik 1226 (95,7%) otrok je slovenščina;
- 803 (62,7%) starši bi želeli, da bi v vrtcu, v katerega je vključen njihov otrok,
potekala organizirana oblika poučevanja tujih jezikov, 231 (18%) staršev tega
ne bi želeli (manjkajoči niso odgovorili).
Poučevanje tujega jezika v šolskih letih od 2005/06 do 2009/10
glede na to, kje se vrtec nahaja (odg. ravnateljic/ravnateljev)
Izvajanje t.j. v
posameznem šolskem letu
Vrtci v
mestu
Vrtci v
prim.
Vrtci v manjšem
kraju
Vrtci na
podeželju
2005/06
11 (52,4 %)
8 (66,7 %)
10 (27,8 %)
20 (32,8 %)
2006/07
11 (52,4 %)
9 (75 %)
11 (30,6 %)
20 (32,8 %)
2007/08
12 (57,1 %)
9 (75 %)
12 (33,3 %)
23 (37,7 %)
2008/09
11 (52,4 %)
9 (75 %)
15 (41,7 %)
23 (37,7 %)
2009/10
11 (52,4 %)
8 (66,7 %)
17 (47,2 %)
26 (42,6 %)
Starost otrok - učenje tujega jezika
(odg. ravnateljic/ravnateljev)
 V šolskem letu 2009/2010 poučevanje tujega jezika poteka v 63 (47,4
%) vrtcev.
 Starost otrok:
otroci v celotnem 1. starostnem obdobju: 1 (1,8 %);
otroci v celotnem 2. starostnem obdobju (od 3 do 6): 16 (24,2 %);
otroci od 4. leta dalje: 18 (27,3 %);
otroci eno leto pred vstopom v šolo: 27 (40,9 %);
otroci v 1. in 2. starostnem obdobju: 2 (3 %).
 V 22 vrtcih (34,9%) se t.j. učijo vsi otroci iz posameznega oddelka; v 40
vrtcih (63,5%) pa nekaj otrok iz posameznega oddelka (en vrtec ni odgovoril).
Oblike poučevanja tujega jezika
(odg. ravnateljic/ravnateljev)
V kakšni obliki izvajate poučevanje tujega jezika v vašem vrtcu?
Tečaj po zaključenem izvajanju kurikula, ki ga plačajo starši: 31 (49,2 %)
Tečaj, ki poteka v okviru izvedbenega kurikula in ga plačajo starši: 7 (11,1 %)
Tečaj, ki poteka v okviru izvedbenega kurikula in ga starši ne plačajo posebej: 15 (23,8 %)
Kot integrirano poučevanje tujega jezika oz. kot jezikovno kopel: 19 (30,2 %)
Odstotki so izračunani od 63 vrtcev, ki so v šolskem letu 2009/10 izvajali poučevanje tujega jezika.
Ravnatelji/ce so za vsako obliko poučevanja posebej odgovarjali/e z “da” ali “ne”.
Kateri tuji jezik ?

Kateri tuji jezik se otroci učijo v vašem vrtcu
(odg. ravnateljic/ravnateljev)?
Angleščino: 52 (82,5 %)
Nemščino: 16 (25,4 %)
Italijanščino: 6 (9,5 %)
Drugo: osnovno besedišče nem., ital., hrv.: 1 (1,6 %)

Kateri tuji jezik se učijo otroci iz vašega oddelka
(odg. vzgojiteljic/vzgojiteljev)?
Angleščino: 85 (65,4 %)
Nemščino: 26 (20 %)
Italijanščino: 19 (14,6 %)
Esperanto: 2 (1,5 %)
Kateri tuji jezik (mnenje staršev)?

Kateri tuji jezik se vam zdi najbolj primeren, da bi se ga otroci učili v vrtcu?
Angleščino: 1024 (79,9 %)
Nemščino: 77 (6 %)
Italijanščino: 58 (4,5 %)
Francoščino: 1 (0,1 %)
Hrvaščino: 5 (0,4 %)

Pri kateri starosti, bi bilo za otroka najbolje, da bi se začel učiti tujega jezika?
Od 1. leta starost: 58 (4,6 %)
Od 2. leta starosti: 41 (3,2 %)
Od 3. leta starosti: 243 (19,2 %)
Od 4. leta starosti: 322 (25,4 %)
Zadnje leto pred vstopom v šolo: 386 (30,5 %)
Ne v predšolskem obdobju: 215 (17 %)
Primerna starost otrok (primerjava mnenj ravnateljic/ravnateljev in
vzgojiteljic/vzgojiteljev)
Katera starost otrok se vam zdi primerna za poučevanje tujega jezika, če bi poučevanje potekalo v
vrtcu in za vse otroke?
Ravnateljice/
ravnatelji
Vzgojiteljice/
vzgojitelji
Od 1. leta starosti dalje
1 (0,5 %)
9 (2,5 %)
Od 2. leta starosti dalje
4 (3 %)
11 (3 %)
Od 3. leta starosti dalje
29 (21,8 %)
71 (19,3 %)
Od 4. leta starosti dalje
53 (39,8 %)
131 (35,6 %)
Zadnje leto pred vstopom v šolo
37 (27,8 %)
110 (29,9 %)
Ne v predšolskem obdobju
8 (6 %)
36 (9,8 %)
Mnenja ravnateljic/ravnateljev o poučevanju tujega jezika
v vrtcu

Prednosti zgodnjega poučevanja t. j. za vse otroke od 3. leta starosti naprej,
vključene v vrtec?
-
Razvoj govora v tem obdobju poteka hitro: 109 (82 %).
Tudi otroci, ki ne izražajo posebnega interesa za učenje tujega jezika, bodo tako imeli
priložnost, da pridejo v stik s tujim jezikom: 107 (80,5 %).
Smo del EU in je dobro, da vsak p osameznik zna čim več tujih jezikov: 98 (73,7 %).

Slabosti zgodnjega poučevanja t. j. za vse otroke od 3. leta starosti naprej,
vključene v vrtec?
-
Poučevanje v zgodnjem obdobju nima neposrednega nadaljevanja v šoli: 56 (42,1 %).
V vrtec niso vključeni vsi otroci, kar pomeni, da se bodo otroci pri vstopu v šolo med
seboj razlikovali v znanju tujega jezika: 54 (40,9 %).
Didaktika poučevanja tujega jezika za predšolske otroke še ni dovolj razvita: 31 (24 %).
-
50 (38,5 %) ravnateljic/ravnateljev meni, da ni slabosti zgodnjega poučevanja
tujega jezika za vse otroke.
Mnenja ravnateljic/ravnateljev o poučevanju tujega jezika
v vrtcu

Ključni pogoji, ki bi jih bilo potrebno zagotoviti za morebitno poučevanje
tujega jezika v vrtcu?
- Zagotoviti je potrebno kontinuiteto poučevanja tujega jezika na vseh ravneh
izobraževanja: 113 (86,3 %).
- Potrebno je zadostno število vzgojiteljic, ki bi imele certifikat o znanju jezika in
didaktiki poučevanja otrok v zgodnjem otroštvu: 100 (75,8 %).
- Potrebno je zadostno število vzgojiteljic, ki bi z diplomo pridobile znanje za
poučevanje tujega jezika: 85 (64,4 %).

Tečajna oblika kot oblika poučevanja tujega jezika v vrtcu, ki je trenutno v
našem prostoru najpogostejša?
- Tečajna oblika, ki jo izvajajo zunanji izvajalci, ni povezana s siceršnjim dogajanjem
v vrtcu: 85 (64,9 %).
- Če tečajna oblika poteka v času izvajanja kurikula, so ti otroci prikrajšani za
izvajanje drugih dejavnosti: 65 (49,6 %).
- Tečajna oblika, ki poteka v času izvajanja kurikula, povzroča razlikovanje med
otroki, ki ga zaznajo tudi oni: 65 (49,6 %).
Predlogi rešitev (usklajeno s PSS za jezik)
 Dodatne ure za poučevanje tujega jezika so namenjene otrokom v
zadnjem letu pred vstopom v šolo; dodatne ure slovenščine in
materinščine za otroke, katerih slovenščina ni materinščina, pa otrokom
vseh starosti, ki so vključeni v vrtec. Deležni so jih v šolskem letu, v
katerem so se prvič vključili v vrtec.
 Dodatne ure za spodbujanje razvoja in učenja govora za otroke, ki
prihajajo iz socialno-ekonomsko manj spodbudnega okolja se zagotovi
tako, da vrtec, ki ima specifično socialno in demografsko sestavo, dobi
dodatna sredstva za bolj intenzivno delo pri spodbujanju razvoja in učenja
govora otrok (velja za vse starosti otrok). Dodatne ure (dodatne
dejavnosti) potekajo v času celotnega bivanja otrok v vrtcu (torej tudi v
času izvajanja kurikula); izvaja jih vzgojiteljice predšolskih otrok, ki je za
to delo dodatno financirana.
Predlogi rešitev (usklajeno s PSS za jezik)
 Število dodatnih ur:
2 šolski uri na teden za poučevanje tujega jezika;
2 šolski uri na teden za poučevanje slovenščine;
. (priporočljiva je delitev ure na vsaj dve enoti, npr. dvakrat tedensko 45 minut).
1 ura na teden za poučevanje materinščine otrok;
2 šolski uri na teden za spodbujanje razvoja in učenje govora za otroke iz socialno
in ekonomsko manj spodbudnega okolja.
 Izvajanje vseh navedenih dodatnih ur jezika zagotovi država.
 V vrtcu se poučuje en tuji jezik, in sicer praviloma angleščina (poučuje se lahko
tudi nemščina, kjer je ta jezik posebnega pomena, kar na predlog lokalnih
skupnosti določi pristojno ministrstvo).
Predlogi rešitev (usklajeno s PSS za jezik)
 Za poučevanje tujega jezika, materinščine in slovenščine
za neslovensko govoreče otroke, za spodbujanje razvoja in
učenje govora otrok, ki prihajajo iz socialno-ekonomsko
nespodbudnega okolja, bi bilo potrebno pripraviti
vsebinska in metodična izhodišča, ustrezne učne
pripomočke in gradiva (jezikoslovne stroke v povezavi z
razvojnopsihološko, pedagoško stroko).
Predlogi rešitev
(usklajeno s PSS za jezik)
 Kurikulum za vrtce:
- ohranijo se področja v kurikulu (jezik, matematika,
umetnost, družba, narava,gibanje);
- tako pri izvajanju ciljev na področjih kurikula kot v
celotnem času bivanja malčkov/otrok v vrtcu (tudi prikriti
kurikul) se “okrepi” cilje in dejavnosti s področja jezika in
predopismenjevanja (npr. sporazumevalne zmožnosti,
pripovedovanje, imbolne pretvorbe, socialne interakcije,
grafomotorične
vaje).
Organizacija predšolske
vzgoje in programi v vrtcu
Mednarodne primerjave
Vrtci
- javne vrtce najpogosteje ustanavljajo občine (lokalne skupnosti);
- izvajajo celodnevni, poldnevni in krajši program (npr. Finska, Francija, Islandija,
Anglija);
- v večini držav delež programa plača občina/država, delež starši glede na
dohodek;
- odpiralni čas od 8 (npr. Francija) do 10 (npr. Islandija) ali 12 ur (npr. Finska, Anglija);
- vrtci so v nekaterih državah odprti tudi zvečer, ponoči, ob vikendih (npr.
Finska, Francija, Norveška) glede na potrebe staršev.
Mednarodne primerjave
Programi, osnovani na javno zasebnem partnerstvu (celodnevni, poldnevni in krajši)

Družinsko varstvo (npr. Finska): različne oblike družinskega varstva so lahko
organizirane kot zasebni ali javni oddelki, ki jih zagotavlja občina npr. zasebno varstvo
na domu varuhinje (privatna varuhinja ima na svojem domu od 1 do 4 otrok); tridružinsko varstvo (družine tvorijo »obroč varstva«); varstvo v družinski skupnosti (2
do 3 osebe izvajajo varstvo/vzgojo v skupinah 10 do 12 otrok in lahko delujejo v prostorih
občine); družinsko varstvo na otrokovem domu (namenjeno otrokom s posebnimi
potrebami) – zagotovljena denarna sredstva za starše otrok do treh let, ki niso vključeni v
organizirano predšolsko vzgojo (javne vrtce ali druge celodnevne programe).

Varstvo na domu – organizacijo podpira večina občin na Švedskem, občine zagotavljajo
prostore in varuhinjo ter prispevajo delež plačila staršev ali na Nizozemskem izvajajo
neodvisne varuhinje, ki so registrirane pri uradu/agenciji za predšolsko varstvo - država
sofinancira ceno programa.

Varuhinje otrok na domu nudijo dnevne, poldnevno in krajše programe – so registrirane
in akreditirane kot del mreže; morajo zadovoljiti določene standarde kakovosti, imajo redni
inšpekcijski nadzor (npr. Anglija).

Vrtci, organizirani s starševsko kooperativo – več staršev najame prostore in zaposlijo
eno ali več vzgojiteljic - dobijo podporo javnih sredstev (npr. Švedska).
Mednarodne primerjave
Občasni in kratki programi za predšolske otroke

Igralne skupine v vrtcih upravlja javni sektor, neprofitne zasebne organizacije in
profitni zasebni sektor (npr. Francija). Igralne skupine, ki se izvajajo pod okriljem
vrtca, so sofinancirane s strani občine (40%), zasebne igralne skupine so v 95%
financirane s strani staršev (npr. Nizozemska). Igralne skupine, ki jih ustanovijo
neprofitne organizacije, vodijo prostovoljci, vključno s starši - delujejo preko celega
šolskega leta in ponujajo tudi poldnevne programe (npr. Anglija)

Kompenzacijski in intervencijski programi namenjeni otrokom iz socialno
ogroženih družin so v velikem deležu financirani s strani države (npr. Anglija,
Nizozemska).

Odprti dnevni centri/odprte hiše, ki jih ustanavljajo in delno financirajo občine zagotavljajo socialno mrežo za starše in otroke, ki so sicer v družinskem varstvu ali
varujejo starši sami (npr. Finska, Francija).

Specializirani in intenzivni programi za otroke s posebnimi potrebami (npr.
Nizozemska); lahko tudi v obliki igralnih skupin z ustrezno usposobljenimi
strokovnimi delavci (npr. Anglija).

Igroteke, ki ponujajo organizirano igro in igrače - v njih se srečujejo otroci in odrasli.
Organizirajo jih občine ali zasebniki (npr. Francija).
Odpiralni čas vrtca (odg. staršev)
Ali ste zadovoljni z odpiralnim časom vašega vrtca?
Da: 721 (88,1 %)
Ne: 16 (2 %)
Deloma: 77 (9,4 %)

Kakšne so bile vaše možnosti vplivanja na to, kako je vaš vrtec določil
odpiralni čas?
Dobil/a sem pisno anketo o odpiralnem času: 309 (40,4 %)
Na roditeljskem sestanku sem imel/a možnost povedati svoje želje v zvezi z
odpiralnim časom: 554 (70,6 %)
Vrtec je določil odpiralni čas, ne da bi o tem vprašal starše: 249 (34,2 %)

Ponudba vrtčevskih programov
(mnenje ravnateljic/ravnateljev; staršev)

Katere programe ste izvajali v vašem vrtcu v zadnjih petih letih?
Dnevni program: 124 (97 %); Poldnevni program: 55 (43,3 %); Krajši program: 15 (11,8 %)

Ravnateljice/ravnatelji
menijo: 104 (81,9 %), da je ponudba programov v vrtcih na
ravni države (dnevni, poldnevni, krajši) dovolj raznolika.

Starši menijo, da bi moral vrtec poleg dnevnega izvajati še naslednje programe:
-
dnevni program, ki bi se izvajal izmenično v dopoldanskem in popoldanskem času: 185 (23,3 %);
-
krajši program, ki bi se enkrat tedensko izvajal kot potujoči vrtec: 95 (11,8 %);
-
krajši program, ki bi se vsak dan izvajal nekaj ur v vrtcu: 138 (17,4 %);
-
program, ki bi ga vrtec enkrat ali dvakrat tedensko izvajal v popoldanskem času v
prostorih vrtca in v katerem bi lahko sodelovali tudi starši: 220 (27,4 %);
-
program, ki bi potekal zvečer in/ali ponoči: 25 (3,1 %);
-
ni potrebe po izvajanju drugih programov, kot je dnevni program: 402 (52,2 %)
Izvajanje krajših programov (odg. ravnat.)

Ali ste v zadnjih petih letih preučili potrebe po uvedbi krajših programov v
vašem vrtcu?
Da: 84 (66,1 %)

Ali ima vaš vrtec prostorske in kadrovske možnosti za izvajanje krajšega
programa?
Ne: 88 (69,3 %)
Kot ovire za izvajanje krajšega programa najpogosteje navajajo prostorske
ovire (83; 65,4 %) in nezanimanje ali premajhno zanimanje staršev
( 63,8 % vrtcev).
Izvajanje krajših programov (odg. ravnateljev/ravnateljic)
 Zakaj bi bil, po vašem mnenju, v vašem okolju potreben
krajši program v vrtcu?
Trije najpogostejši odgovori:
Otroci, ki niso bili vključeni v vrtec, morajo imeti možnosti
socialnega učenja med vrstniki: 120 (94,5 %)
Krajši programi imajo lahko kompenzacijsko vlogo (npr. za otroke, ki
prihajajo iz socialno-kulturno manj spodbudnega okolja, za
otroke, katerih materinščina ni slovenščina): 106 (83,5 %)
Staršem, ki imajo sicer zagotovljeno varstvo in prehrano za svojega
otroka, se zdi dovolj, da otroke vključijo v krajše programe: 79
(62,2 %)
Analiza vrtcev, ki izvajajo krajši program
(odg. ravnateljic/ravnateljev)
11 vrtcev je od leta 2005/2006 do 2009/2010 kontinuirano izvajalo krajši
program (večina vrtcev se nahaja v mestu in so samostojni vrtci).
Izvedli so od 60 do 240 ur krajšega programa.
Najpogosteje so v krajši program vključeni samo otroci 2. starostnega
obdobja, nekoliko redkeje tudi otroci 1. in 2. starostnega obdobja ločeno
in otroci 1. in 2. starostnega obdobja skupaj v kombiniranem oddelku. Po
letu 2008/2009 so, čeprav redko, v oddelke krajšega programa vključeni
tudi samo otroci 1. starostnega obdobja.
Otroci, ki niso vključeni v vrtec (strukturirani intervju s starši)
Odgovarjalo je 45 staršev (9 na podeželju, 20 v manjšem
kraju, 11 v primestju, 5 v mestu).
Izobrazba mame: osnovna: 1; srednja: 21; višja: 11; visoka: 11
Izobrazba očeta: osnovna: 3; srednja: 26; višja: 8; visoka: 7
Zaposlenost mame:
da: 36 (polni delovni čas: 27; polovični delovni čas: 4; porodniški dopust: 2; niso odgovorile: 3); ne: 9
Zaposlenost očeta:
da: 43 (polni delovni čas: 37; polovični delovni čas: 1; niso odgovorili: 5); ne: 2
Zakaj otrok ali otroci niso vključeni v vrtec?
Imamo varstvo pri starih starših: 20
Sem trenutno brezposelna (mati): 7
V vrtcu so zavrnili prošnjo: 4
Krepitev imunskega sistema: 7

Večina staršev (18) pravi, da jim v vrtcu namesto celodnevnega programa niso ponudili drugega, npr.
krajšega programa; 2 starša pravita, da so jima v vrtcu ponudili cicibanove urice in popoldanske 4-urne
delavnice.
Predlogi rešitev
 Odpiralni čas vrtca:
- ostane enako kot je (12 ur) (op. primerjave ne kažejo,
da bi v kateri od držav imeli daljši odpiralni čas);
- vrtec mora ob vpisu vsakega otroka obvezno pridobiti pisno
mnenje njegovih staršev o potrebah po odpiralnem času vrtca;
- če ima vrtec več enot oz. lokacij, naj pri vključevanju otrok v
posamezno enoto upošteva tudi potrebe staršev po odpiralnem času
(npr. oddelek, ki dela do 17.30 ali 18. ure).
Predlogi rešitev
 V vrtcu se ohranita dve starostni obdobji: v oddelke 1.
starostnega obdobja so vključeni otroci, stari od enega do
treh let, v oddelke 2. starostnega obdobje pa otroci, stari od
treh let do vstopa v šolo.
 Oddelki so organizirani kot starostno homogeni (vanje so
vključeni otroci v starostnem razponu enega leta), heterogeni
(vanje so vključeni otroci prvega ali drugega starostnega
obdobja) in kombinirani oddelki (vanje so vključeni otroci
prvega in drugega starostnega obdobja).
Predlogi rešitev
 Vrtčevski programi
Glede na trajanje programov se ohranijo:
- dnevni program (od 6 do 9 ur dnevno)
- poldnevni program (od 4 do 6 ur dnevno);
- krajši programi (od 240 do 720 ur letno), ki so lahko
različni
glede ciljev in vsebine; izvajajo se na osnovi posebej
pripravljenih Vsebinskih izhodišč.
Vsi navedeni programi so namenjeni otrokom 1. in 2.
starostnega obdobja in se lahko ponudijo v vseh okoljih.
Otrok je lahko vključen le v en vrtčevski program.
Predlogi rešitev
 Programi, osnovani na javno zasebnem partnerstvu
Program družinskega varstva:
ustanavlja ga občina v partnerstvu z zasebniki (starševska
kooperativa) in neprofitnimi organizacijami;
poteka na domu strokovne delavke ali v primernem prostoru,
ki ga najame ali ima občina;
izvaja se kot dnevni program;
izvajajo ga lahko registrirane strokovne delavke (registrirane
na MŠŠ ali za to ustrezni agenciji, ki se na novo ustanovi) z
izobrazbo, ki ustreza vsaj izobrazbi pomočnice vzgojiteljice;
Predlogi rešitev
Program družinskega varstva:
v družinsko varstvo se vključujejo le otroci prvega starostnega obdobja (starost
otrok od 1 do 3 leta);
v skupino so vključeni najmanj 3 in največ 5 otrok;
izdelana in sprejeta (na državni ravni) so Izhodišča za delo z otroki v programu
družinskega varstva;
javni zavod na področju šolstva ali posebej ustanovljena agencija skrbi za
strokovno izpopolnjevanje strokovnih delavk/delavcev;
za izvajanje družinskega varstva so opredeljeni tudi prostorski normativi in
normativi glede opreme prostora;
država (občina) sofinancira družinsko varstvo v obsegu od 25% do 30% cene
programa na otroka (upošteva se lestvica razredov za plačilo programov v
vrtcih) in sicer za otroke, ki so se vpisali v vrtec in niso
dobili mesta v vrtcu.
Predlogi rešitev
Občasni in kratki programi
-
namenjeni so otrokom, starim od 3 do 6 let, ki niso vključeni v katerega od
vrtčevskih programov ali v program družinskega varstva (torej otrokom, ki
se varujejo pri starših, starih starših in sorodnikih);
-
ustanavljajo jih občine, društva (neprofitne organizacije), profitne
organizacije; izvajajo se lahko v prostorih vrtca ali drugih primernih
prostorih;
-
časovno potekajo različno (npr. dvakrat tedensko po od 2 do 3 ure v
dopoldanskem ali popoldanskem času);
-
starši plačajo večinski del (od 80% do 90%) cene programa; izjema so
starši, katerih otroci dobivajo socialno in denarno pomoč – za te otroke so
programi brezplačni.
Predlogi rešitev
Občasni in kratki programi za predšolske otroke
-
cilji programov (ponujenih je lahko več programov hkrati) so lahko
različni npr. igralne dejavnosti, druženje otrok, jezikovne, umetniške,
gibalne dejavnosti; lahko so intervencijski programi, namenjeni
otrokom iz rizičnih in robnih skupin; večerni programi varovanja.
-
skupino vodi npr. vzgojiteljica ali pomočnica vzgojiteljice, lahko tudi
prostovoljci z ustrezno izobrazbo, skupaj s starši (odvisno od ciljev
programov);
- določeni so normativi o številu otrok na odraslo osebo (ne starša), in
sicer 1 odrasla oseba/ 8 otrok.
Pogoji za izvajanje
predšolske vzgoje v vrtcu:
strukturni kazalci kakovosti
KAZALCI KAKOVOSTI
1. Število otrok v oddelku, razmerje med
številom otrok in odraslih, skupna prisotnost
vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v
oddelku.
2. Izobrazba in usposobljenost strokovnih in
vodstvenih delavk/ delavcev.
3. Velikost vrtca, prostor in oprema.
4. Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti
predšolske vzgoje.
Število otrok v oddelku
SLOVENIJA
Standardi so določeni na nacionalni ravni.
Vrtec: 0-3 leta stari otroci: 12 + 2
3-6 let stari otroci: 22 + 2
Vzgojno-varstvena družina:
- 0-3 najmanj 4 in največ 6 otrok,
- 3-6 najmanj 5 in največ 8 otrok,
- v starostno kombinirani skupini najmanj 5
in največ 7 otrok
Varuhinje predšolskih otrok: največ 6 otrok.
Število otrok v oddelku
PRIMERJAVA: V državah, v katerih, enako kot v
Sloveniji, poznajo skupni vrtec (Finska,
Islandija, Norveška, Švedska), ne določajo
najnižjega in najvišjega števila otrok v oddelku
na nacionalni ravni (npr. določi jih lokalna
skupnost, priporočila ministrstva, določeni so
za otroke s posebnimi potrebami).
Razmerja med številom otrok in odraslih v
oddelku v primerjalno obravnavanih državah
Razmerje med številom otrok in odraslih pri
otrocih, starih 4 leta
Slovenija: 11 oz. 12 : 1
Finska 7 : 1
Islandija 8 : 1
Norveška 9 : 1
Primerjalno gledano ima torej Slovenija manj ugodno
razmerje med številom 4 leta starih otrok in odraslih, kot
Finska, Islandija in Norveška.
Izobrazba strokovnih delavk/delavcev
SLOVENIJA
Vzgojiteljica - visokošolska strokovna izobrazba.
Pomočnica vzgojiteljice - končan izobraževalni program srednjega
strokovnega izobraževanja iz predšolske vzgoje, ali zaključen četrti
letnik gimnazije in opravljen program poklicnega tečaja predšolska
vzgoja.
Varuhinja predšolskih otrok mora imeti končan najmanj program
srednjega strokovnega ali splošnega izobraževanja z dodatno
pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo oz. mora
izpolnjevati pogoje za strokovno delavko na področju vzgoje in
izobraževanja. Ta pogoj, kot določajo prehodne določbe se bo
povsem uveljavil leta 2013, do takrat pa se lahko registrirajo tudi vsi
tisti, ki imajo končano najmanj srednje poklicno oz. strokovno
izobraževanje ali najmanj 10 let delovnih izkušenj kot strokovni
delavci na področju vzgoje in izobraževanja.
Izobrazba strokovnih delavk/delavcev
PRIMERJAVA:
- je otežena zaradi neenotnega sistema
izobraževanja strokovnih delavk/delavcev;
- različna sistemska ureditev vrtcev je pogosto
povezana z različno stopnjo izobrazbe vzgojiteljic.
Izobrazba strokovnih delavk/delavcev
V državah, ki imajo, tako kot Slovenija, skupni vrtec
(npr. Finska, Švedska, Norveška, Španija, Slovenija) –
je za vzgojiteljice zahtevana terciarna stopnja
izobrazbe, visokošolski strokovni ali univerzitetni študij,
ne glede na to, s katero starostno skupino otrok delajo.
Za razliko od Slovenije na Švedskem, Islandiji in v
Španiji izvajajo izobraževanje vzgojiteljic na
univerzitetni in ne na visokošolski strokovni ravni.
Izobrazba strokovnih delavk/delavcev
Izobrazbena stopnja oseb, ki delajo v varovanju otrok na
domu (v nekaterih državah tudi pod okriljem agencij), v večini
držav ni državno regulirana, si pa nekatere države
prizadevajo (npr. Danska, Finska), da bi zvišale izobrazbo in
usposobljenost tega osebja (ponujajo različne tečaje in
izobraževanja s področja predšolske nege in vzgoje). Tako
npr. morajo imeti varuške in varuhi v Franciji (od leta 2006)
opravljen tečaj, ki ga organizira Služba za zaščito mam in
dojenčkov (PMI – Maternal and Infantile Protection), na
Finskem pa so uvedli obvezno supervizijo varušk oz. varuhov
za otroke na domu, ki jo izvaja vzgojiteljica oz. vzgojitelj.
Velikost vrtcev, prostor in oprema
PRIMERJAVA:
Stanje je težko ocenjevati, ker nam dostopni pisni podatki tega ne omogočajo dovolj
natančno in za vse države.
Eden od razlogov: države ne predpisujejo standardov in normativov za opravljanje dejavnosti
predšolske vzgoje, oblikujejo jih na lokalni ravni.
- ISLANDIJA: Vrtci najpogosteje delujejo v stavbah, ki so za to posebej oblikovane in zgrajene ter
ponujajo možnost oblikovanja dovolj velike zunanje igralne površine, ki zagotavlja približno 30 do 40
m2 prostora na posameznega otroka.
Na notranjih površinah mora biti na posameznega otroka zagotovljenih 6,5 m2 prostora.
- VELIKA BRITANIJA (Anglija): Ustanova mora na otroka mlajšega kot 2 leti zagotoviti najmanj
3.5m2 igralne površine. Na 2 leti starega otroka mora biti najmanj 2.5 m2 igralne površine in na
otroke stare od 3 do 5 let, mora biti najmanj 2.3 m2 igralne površine.
- ŠVEDSKA: Stavbe vrtci so precej različne velikosti: najmanjši vrtci imajo le od 1 do 2 oddelka,
največji pa tudi 7 ali 8 oddelkov (lahko tudi 1 ali 2 oddelka za šolske otroke - za varstvo po šoli).
Največji vrtec vključuje približno 100 otrok, vendar to ni pogosto. Bolj tipični so vrtci z 3-emi ali 4-imi
oddelki in okoli 50 do 60 otroki.
Predlogi rešitev
- V Sloveniji nismo uresničili vseh predlaganih
rešitev iz Bele knjige o vzgoji in izobraževanju
(1995) in določil Zakon o vrtcih (1996).
- V obdobju od sprejetja Zakonu o vrtcih (1996) so bile
sprejete nekatere rešitve, ki pomenijo nižanje že
predvidenega standarda kakovosti (fleksibilni normativ
o številu otrok v oddelku), odlaganje uresničitve
zagotovitve primerne igralne površine, institut varuhinje
predšolskih otrok).
Predlogi rešitev
V oddelku prvega starostnega obdobja je največ 12
otrok in razmerje 6 : 1 med številom otrok in odraslih v
oddelku in sicer 9 ur dnevno (sedaj 6 ur) skupaj delata
vzgojiteljica in pomočnica vzg.
V oddelku drugega starostnega obdobja je največ 20 otrok in
razmerje 10 : 1 med številom otrok in odraslih v oddelku in
sicer 6 ur dnevno (sedaj 4 ure).
V program družinskega varstva je vključenih največ 5 otrok
(vključno s predšolskimi otroki osebe, ki izvaja program).
Predlogi rešitev
Strokovni, svetovalni in vodstveni delavci/delavke
(usklajeno s PSS za izobraževanje učiteljev)
Zahtevana stopnja izobrazbe strokovnih
delavcev/delavk v vrtcu ostane nespremenjena.
Vzpodbuditi je potrebno večanje deleža vzgojiteljic z
dokončano visoko strokovno izobrazbe (v š. l. 2008/09 je
imelo le 37,5 % vzgojiteljic visoko strokovno ali
univerzitetno izobrazbo).
Predlogi rešitev
Zahtevana stopnja izobrazbe za ravnateljice oz. ravnatelje vrtcev je
prva ali druga stopnja programa predšolske vzgoje ali drugi ustrezni
drugostopenjski programi s področja družboslovja
ali humanistike.
Vrtci imajo svetovalno službo. Za svetovalne delavce/ke (psihologi,
pedagogi, socialni pedagogi,specialni pedagogi, socialni delavci) se
zahteva druga stopnja ustreznih programov. Svetovalna služba
nameni posebno skrb prepoznavanju individualne ocene
ogroženosti otrok v razvoju in učenju, razvija in uporablja ustrezne
oblike pomoči.
Zahtevana stopnja izobrazbe za osebe, ki bodo delale v programu
družinskega varstva je enaka najmanj zahtevani končani stopnji
izobrazbe za pomočnico vzgojiteljice.
Predlogi rešitev
Optimalno število oddelkov v samostojnem
vrtcu je 30.
Optimalno število oddelkov v objektu, v katerem
deluje samostojni vrtec, je od 6 do 10.
Vrtci pri osnovnih šolah imajo najmanj 2 in največ 9
oddelkov.
Notranja igralna površina na otroka v vrtcu je 4 m2
oziroma najmanj 3 m2.
Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti
(Komisija za kakovost) - Predlogi rešitev
Za kakovostno spremljanje na ravni vrtca, lokalne skupnosti in
države je potrebno nadgraditi modele samoevalvacije, kazalce
kakovosti (kazalci s področja vključenosti socialno in drugače
prikrajšanih otrok), merske pripomočke in zagotavljanje
kakovosti posameznega vrtca.
Samoevalvacija poteka na ravni vrtca (zlasti procesna kakovost)
in na ravni lokalne skupnosti (vključenost v vrtce npr. glede na
starost otrok , delež otrok priseljencev, tujcev, otrok iz socialno
in ekonomsko manj spodbudnega okolja), raznolikost
programov (dodatne spodbude), ustreznost kadrovske
zasedbe). Obvezno priprava poročila vsaj vsake 3 leta (vključuje
načrt zagotavljanja kakovosti).
Uporabnici izsledkov ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti
vrtcev morata biti poleg vrtcev tudi lokalna skupnost in država.
Financiranje vrtcev
(upoštevali tudi izhodišča in primerjave PSS za financiranje)
 Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Statistične
informacije, sept., 2010) so znašali javni izdatki (izdatki države
in občine) za celotno formalno izobraževanje v BDP:
leta 2005: 5,67 (za predšolsko vzgojo 0,59)
leta 2006: 5,67 (0,62)
leta 2007: 5,19 (0,56)
leta 2008: 5,22 (0,49 – najbolj se je zmanjšal prav za
predšolsko vzg. 0,07)
 [1] Za predšolsko vzgojo so prikazani le izdatki, povezani z
izvajanjem programa za drugo starostno obdobje (ISCED 0), so
pa všteti izdatki za izvajanje programov drugega starostnega
obdobja v vrtcih pri šolah (Statistične informacije, 2010).
Financiranje vrtcev
(upoštevali tudi izhodišča in primerjave PSS za financiranje)
 Javna izdatki za predšolsko vzgojo so v državah EU
gibljejo od 0,4 % do 1,0 % v GDB (povprečje 27
držav EU je 0,5 %) in so kar v nekaj državah precej
višji kot v Sloveniji, npr. na Islandiji (1 %), Danskem
(0,9 %), Švedskem (0,6 %), v Belgiji (0,7 %), Bolgariji
(0,8 %).
 Iz javnih sredstev so v vseh državah financirani
edukacijski vrtci, torej vrtci za otroke od 3. leta
starosti dalje, precej nižji pa je delež javnih sredstev
za varstvene vrtce.
Financiranje vrtcev
(upoštevali tudi izhodišča in primerjave PSS za financiranje)
Leta 2008 (Spremembe in dopolnitve ZVrt, 2008) je bilo
določeno:
Da se iz državnega proračuna vrtcem zagotavljajo tudi sredstva za
sofinanciranje plačil staršev, ki imajo v vrtec hkrati vključenega več kot
enega otroka.
(Deleži vključenih drugih otrok: v letu 2008 14,5%; v letu 2009 15,8%;
do junija leta 2010 17,3 %).
Iz državnega proračuna se vrtcem zagotavlja tudi sredstva za
sofinanciranje plačil staršev za otroka, ki je dopolnil starost
treh let, v višini 50 % plačila, ki jim je v skladu z zakonom
določeno kot plačilo za vrtec.
(Določilo že dvakrat prestavljeno, nazadnje leta 2010: začetek 2012 za
5-letne otroke!)
Financiranje vrtcev
(upoštevali tudi izhodišča in primerjave PSS za financiranje)
Plačila staršev
Lestvica ima osem plačilnih razredov: najnižje
plačilo je plačilo v prvem plačilnem razredu, in
sicer 10 %, najvišje pa je plačilo v osmem
plačilnem razredu, in sicer 80 % cene programa
(polno plačilo).
pr
oš
če
ni
pl
ač
i la
1.
pl
ač
i ln
ir
az
re
2.
d
pl
ač
i ln
ir
az
re
3.
d
pl
ač
i ln
ir
az
re
4.
d
pl
ač
i ln
ir
az
re
5.
d
pl
ač
i ln
ir
az
re
6.
d
pl
ač
i ln
ir
az
re
7.
d
pl
ač
i ln
ir
az
re
8.
d
pl
ač
i ln
ir
az
re
d
O
Delež otrok po plačilnih razredih v %
Financiranje vrtcev
(upoštevali tudi izhodišča in primerjave PSS za financiranje)
Delež otrok po plačilnih razredih
30,0%
25,0%
leto 2000
leto 2005
20,0%
leto 2010
15,0%
10,0%
5,0%
0,0%
Plačilni razredi
Financiranje vrtcev
(upoštevali tudi izhodišča in primerjave PSS za financiranje)
Plačila staršev - primerjave
- Edukacijski vrtci: starši plačujejo različne “usluge”, npr. le prehrano
– upošteva se socialna lestvica (npr. Francija),
ali pa imajo iz javnih sredstev zagotovljeno določeno število ur,
npr .v Anglija 12,5 ur/tedensko, 38 tednov letno; deloma plačajo
starši za otroke, stare od 3 do 6 let tudi v Grčiji, na
Portugalskem; na Finskem je za starše brezplačna priprava na šolo.
- Varstveni vrtci: starši plačajo vse (pogosto gre za ponudbo
zasebnega sektorja).
- Skupni vrtci: npr. Švedska ima od 4. leta do vstopa v šolo
za starše brezplačnih 525 ur letno (3 ure tedensko)
- V celoti brezplačne vrtce za vse starše otrok vseh starosti (v
mislih imamo vse dejavnosti v vrtcu: kurikul, prehrana,
varstvo…) nismo zasledili v nobeni od primerjanih držav.
Financiranje vrtcev
(upoštevali tudi izhodišča in primerjave PSS za financiranje)
Plačila staršev - primerjave
- Deleži stroškov, ki jih plačujejo starši so torej med državami
in tudi znotraj držav precej razlikujejo, vendar se hkrati
razlikujejo tudi socialni transferi, ki lajšajo plačevanje
družinam z več otroki in elementi, ki so upoštevani v ceni
programa (npr. prehrana v ceni ali ne; prehrana v večini
vrtcev ni organizirana (npr. Danska).
- Deleži plačila staršev v različnih državah znašajo največ od 10
% do 30 % cene programa, pri čemer se v zadnjih desetih letih v
večini držav močno prizadevajo, da bi delež plačila staršev
znižali in ga omejili z določenim najvišjim deležem oziroma
zneskom
Financiranje vrtcev
(upoštevali tudi izhodišča in primerjave PSS za financiranje)
Plačila staršev - primerjave
- Primerljiva analiza za slovenske otroke pokaže, da je
v Sloveniji vzpostavljena ena najvišjih stopenj
progresivnosti plačil staršev za predšolsko vzgojo v
vrtcu (višja je le v Franciji in Švici) ter da so dejanska
plačila slovenskih staršev v povprečju nižja od
povprečja plačil v državah OECD, medtem ko je za
starše s povprečnim ter nadpovprečnim osebnim
dohodkom dejansko plačilo staršev v Sloveniji med
najvišjimi.
- Najvišje možno plačilo staršev za predšolsko vzgojo
v Sloveniji (za otroka do 3. leta starosti) je po
podatkih Revizijskega poročila, 2005 30,9 % bruto
povprečne plače proizvodnega delavca.
Financiranje vrtcev
(upoštevali tudi izhodišča in primerjave PSS za financiranje)
Predlogi rešitev
Dvigovanje deleža vključenih otrok (v primerjavi
z Norveško, Švedsko, Dansko smo nizko še zlasti pri
4- in 5-letnikih) ne sme
vplivati na že doseženo kakovost v vrtcih, le - ta
ne more in ne sme biti “pogojevana” z
brezplačnostjo vrtca za vse vključene otroke
(tudi za tiste, katerih starši premoženje je visoko).
Financiranje vrtcev
(upoštevali tudi izhodišča in primerjave PSS za financiranje)
Predlogi rešitev
Predlagane sistemske rešitve pomenijo dodatne
finančne obveznosti (za javna sredstva) – predlog je, da so
nekatera sredstva bolj ciljana (vrtec, v katerem je velik delež
otrok, ki prihaja iz socialno nespodbudnega okolja)
Država financira vse bolnišnične oddelke (sedaj financira le
tiste, ki potekajo v bolnišnicah na državni ravni ali …)
Prednost pri vključitvi v vrtec imajo poleg otrok s
posebnimi potrebami tudi otroci, ki prihajajo iz socialnoekonomsko manj spodbudnega okolja (otroci, za katere
starši prejemajo socialno denarno pomoč) in so se vpisali v
vrtec.
Financiranje vrtcev
(upoštevali tudi izhodišča in primerjave PSS za financiranje)
Predlogi rešitev
Pri določanju deleža cene programov, ki
ga plačajo starši je treba v največji možni
meri slediti pravični razporeditvi staršev v
plačilne razrede. Potrebno je zagotovoti
preglednost in stabilnost pri ugotavljanju
premoženja staršev otrok, vključenih v
vrtec.
Financiranje vrtcev
(upoštevali tudi izhodišča in primerjave PSS za financiranje)
Predlogi rešitev
Popraviti oziroma spremeniti je treba lestvico plačilnih
razredov. Možnosti sta dve:
1) Pri sedaj veljavni 8 – stopenjski lestvici plačilnih razredov
je potrebno ustrezno prilagoditi meje razredov oziroma
prehodov med njimi ter zmanjšati progresivnost plačevanja za
starše s povprečnimi in nadpovprečnimi dohodki.
2) Oblikovati lestvico z manjšim številom razredov, ki bo
odpravila zgoraj navedene pomankljivosti, pri tem pa ohranila
80 % plačila cene programa kot najvišji delež plačila staršev.
Financiranje vrtcev
(upoštevali tudi izhodišča in primerjave PSS za financiranje)
Predlogi rešitev
Ugodnosti za drugega ali vsakega naslednjega
otroka, vključenega v vrtec: 50% cene programa
za drugega oz. vsakega naslednjega otroka
(upoštevajoč plačilno lestvico).
Literatura
 Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki
Sloveniji (1995). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in
šport.
 Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za
šolstvo in šport, Urad republike Slovenije za šolstvo.
 Marjanovič Umek, L., Fekonaj Peklaj, U., Hočevar, A.
in Lepičnik Vodopivec, J. (2010). Zasnova predšolske
vzgoje v vrtcih. Dostopno na:
http://www.belaknjiga2011.si/pdf/resitve%20pss%20z
a%20vrtce.pdf