Transcript Slide 1

ZGODNJA VEČJEZIČNOST- ZA DANES IN JUTRI
mag. KATICA PEVEC SEMEC
Srečanje ravnateljev OŠ Gorenjske regije, 26.8.2010
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v
okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in
vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.
Vsebina
• Večjezičnost - nova norma
Jezikovni portreti
Argumenti ZA (ekonomski, gospodarski,
strokovni)
• Zgodnja večjezičnost v slovenski šolski praksi
• Kaj se dogaja na področju zgodnje
večjezičnosti?
1. jezikovni portret
Vesna, 34 let
psihologinja, Cleveland, Ohio
družina: slovenščina
šolanje: angleščina, leto dni gimnazije v Parizu
služba: angleščina
mediji: angleščina, občasno slovenščina, francoščina
prosti čas: angleščina, slovenščina
“Vedno mi je lepo pri srcu, ko slišim slovenščino!”
2. jezikovni portret
Marjan, 47 let
strojni tehnik, Slovenska Bistrica
družina: slovenščina
služba: slovenščina, občasno strokovna besedila v
angleščini in nemščini
mediji: angleške strani na internetu
prosti čas: prikolica v Banovcih, sosedje iz Avstrije
“Škoda, da se v šoli nisem učil nemško!”
3. Jezikovni portret
Emika, 6 let
1. Razred OŠ : obiskuje majhno šolo v kraju Tabor
družina: albanski jezik
šola: učni jezik slovenski , 1 ura angleščina na teden
mediji: več angleščine, računalniške igrice, internetni
splet.
prosti čas: albanski in slovenski jezik
“ Mami učim slovensko in rada ima slovenščino.”
4. jezikovni portret
Xian, 16
1.leto: srednja turistična šola
družina : kitajski jezik
šola: slovenski in nemški jezik
mediji: več jezikov
Prosti čas: kitajski in slovenski jezik
“Najtežje je brati v slovenskem jeziku”
• Kaj je skupno vsem jezikovnim portretom?
FUNKCIONALNA VEČJEZIČNOST
• Zakaj večjezičnost? Dovolj sta materni
jezik in angleščina! Res?
RAZLOGI ZA
Velika mobilnost ustvarja medkulturne stične
situacije in zahteva večjo tolerantnost in
sprejemanje regionalno specifične jezikovne
rabe. V gospodarstvu se pojavljajo jasno
izražene zahteve, da razen angleščine v
komunikacijo vnesemo tudi druge jezike in
ne samo angleščino in glede na to kader
ustrezno izobrazimo.
Odbor za gospodarstvo in socialo
( Evropska komisija, 2008)
Spodbujanje učenja drugih jezikov in ne samo
angleščine.
Samo znanje enega tujega jezika (angleščine)
pomeni, da izgine dodana vrednost, ki jo predstavlja
znanje tujih jezikov. Torej smo vsi na istem.
Raziskave kažejo, da k uspešnosti komunikacije v
gospodarstvu odločilno pripomore poznavanje jezika
sogovornika, pri čemer zadostuje že receptivno
obvladovanje jezika.
Argumenti za večjezičnost v
izobraževanju:
večja mobilnost
večja zaposljivost
širši nabor informacij
večja tolerantnost
• Da je večjezičnost dejstvo in norma
sodobne družbe in s tem tudi šolskega
procesa, je izpostavil UNESCO že leta
2003, saj ugotavlja, da učenje in
poučevanje zgolj v enem (prvem) jeziku ni
najbolj razširjena oblika učenja na svetu.
We need to have two or more languages
in order to know we have one…..
Leonard Orban , 2008
Kje smo na področju večjezičnosti v
izobraževalnem sistemu v Sloveniji?
Status QUO: učenec v našem (več)jezikovnem
sistemu
Mojca, 16
Dijakinja srednje šole
Družina: slovenski jezik
Vrtec: nemški jezik - eno leto
OŠ 1. VIO – brez tujega jezika
OŠ 2.VIO , 4.razred : začetek učenja nemškega jezika
Srednja šola: 1.letnik: začetek učenja nemškega jezika
Mojca se začne učiti nemščino na
začetni stopnji:
- v 1. razredu osnovne šole,
- v 4. razredu osnovne šole,
- v 1. letniku srednje šole.
Brez kontinuitete v učenju
tujega jezika
Pretežno jezikovni in komunikacijski
pristopi učenja tujih jezikov, brez
predmetne prepletenosti.
VIZIJA PRIHODNOSTI
START
Aleš
6
Enojezičen in se počasi
zaveda ostalih jezikov in
kultur
Aleš
30
večjezičen(M+2) interkulturen
VSE ŽIVLJENJSKO UČENJE
Azra
6
Večjezična in postaja
interkulturna
Azra
30
Večjezična (M+3) in interkulturna
Zgodnje učenje tujih jezikov danes v
Sloveniji
• tečaji
• jezikovnih
šol:
• kakovost?
• vertikala?
zasebno poučevanje:
kakovost?
vertikala?
interesna dejavnost/
fakultativni pouk:
kakovost?
vertikala?
izbor jezika?
Zakaj tako hitro? ali Kaj menijo nekateri starši?
Iz ankete projekta UTJ - JIMU, v katero je
bilo vključenih 1900 staršev.
http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnost.pdf
PREDLOGI STARŠEV
glede poučevanja tujega jezika v 1 VIO
Odziv staršev na vprašanje odprtega tipa
• 185 staršev oziroma 9,4 %,
•
27 staršev izrecno proti 1,3%
ZA, vendar …
• Skozi igro (“ bolj skozi igro kot zares”).
in brez ocenjevanja.
• Postopno ter upoštevati interese otrok.
• Pridobivati posluh za tuji jezik.
• Neprisiljeno učenje skozi igro in glasbo.
• Skozi razne izštevanke, pesmice, risanke, pravljice.
• Spoznavanje besedišča pred slovničnimi pravili.
• V obliki “jezikovne kopeli”, kjer učitelj govori z otroki samo v tujem
jeziku in preko igre.
• Učenje na zanimiv, igriv način.
• Mogoče bi jim bilo zanimivo spoznavanje mest, kultur, življenja in
navad v deželah, kje je tuji jezik materni.
• Vključevanje v druge predmete, uporabne elemente, ne samo
angleške čase.
• Z uporabo enostavnih računalniških programov.
NE, ker…
• Je že preveč vsega v 1.triletju.
• Večina otrok ni nadpovprečno sposobnih.
Vsi otroci bodo nekoč “delavci”, zato jim dajmo tisto znanje, ki ga
zmorejo osvojiti.
• Niso vsi otroci nadarjeni za tuje jezike.
• Prehitro za starost 7. let.
…dodatna obremenitev
•
•
•
•
TJ je za otroke, ki se težje učijo, prevelika obremenitev
TJ od 5.naprej. Do takrat nepotrebno obremenjevanje otrok.
“Otroku pustite otroštvo!, da bo imel čas za igro.
S TJ bi v 1.r. otrokom pobrali ves prosti čas, ki naj bi bil namenjen
gibanju in igri
• V 1.r so otroci premajhni za učenje TJ.
• Otroci so že tako prikrajšani za leto otroštva, zato jih nikar prezgodaj
ne silimo k učenju TJ.
…najprej slovenščina nato …
• Najprej naj se temeljito naučijo slovenskega jezika,
predvsem pisnega izražanja.
• V 1 VIO otroci še ne obvladajo slovenskega jezika.
• Najprej osnove slovenščine.
• Nekateri še slovenskih besed ne znajo izgovoriti, ne da
bi pravilno izgovarjali v tujem jeziku.
• Otrok naj se najprej nauči slovnice domačega jezika in
pisanja, potem TJ.
• Slovenski jezik je zelo zahteven, otroci pa premladi
vstopajo v šolo. S TJ naj začnejo, ko malce “dozorijo”..
POGOJI UVAJANJA TJ V 1VIO
•
•
•
•
•
•
Metode in pristopi primerni starosti otrok.
Usposobljeni učitelji /…/ “zdi se mi, da je vloga učitelja
TJ bolj pomembna kot to, kdaj se otrok začne učiti TJ”.
Ponuditi različne oblike: obvezno, interesna dejavnost.
Poskrbeti za kontinuiteto znotraj šole in morda tudi od
vrtca naprej.
Učenje v manjših skupinah (do 5 ).
Učenje TJ v obveznem kurikulu, za starše zastojn!
Ponuditi več različnih tujih jezikov.
“Vem, da se otrok lahko nauči tujega jezik mimogrede,
dokler je zabavno in ni pod pritiskom. V Sloveniji smo
zaradi načina učenja “ zafrustrirali” cele generacije ljudi.
Sama sem delala v mnogih tujih državah in imela možnost
opazovati, kako tam govorijo tuje jezike.
Samo Slovenci se pri govoru obremenjujemo s slovničnimi
pravili! To pa nas ovira pri govoru in tudi napredovanju
in poglabljanju znanja.”
“Učenje tujih jezikov bi morala biti obvezna
vsebina formalnega izobraževanja, brez
doplačila staršev. Poleg obveznega programa bi
bilo potrebno zainteresiranim družinam ponuditi
še dodatne možnosti. Nedopustno je, da so v
naši državi, v javnem šolstvu take razlike glede
možnosti učenja TJ.”
“ Sam sem se začel učiti angleški jezik v 5.r. in
ga dobro znam. Prejšnji šolski sistem ni bil
slab.”
• “ Znanje dveh tujih jezikov ni vprašanje, ampak
nujno dejstvo, saj odprta Evropa predstavlja
izzive, možnosti izobraževanja, zaposlitve in
druge vire intelektualnega in finančnega
zaslužka.”
STARŠI SO SVOJE POVEDALI..
In stroka?
• Otroci se v prvih približno desetih
letih učijo drugače kot mladostniki
in odrasli.
• Vsak otrok se je jezika v vrtcu
sposoben naučiti.
• večjezični otroci imajo bolj razvito kreativno mišljenje, so
bolj komunikacijsko občutljivi, imajo dobro razvite
metajezikovne spretnosti in samo-nadzorovalne
mehanizme ter dobro prostorsko predstavo.
• Zanimivo je tudi spoznanje, da so enojezični otroci boljši
pri poznavanju in razumevanju dejstev (vedeti kaj),
večjezični pa jih običajno prehitijo pri procesnih znanjih
(vedeti kako).
(Prof. Batens-Beardsmore)
Leva in desna možganska hemisfera
• nevropsihologi:
(Der Spiegel Nr. 27/02, 66ff, str. 69)
Realna pričakovanja
• UČENJE MATERNEGA JEZIKA IN UČENJE TUJEGA JEZIKA V
URAH
Otrok začne govoriti materni/prvi jezik ---
2 leti
365 x 2 = 730 dni -------- 16/dan spi -----
5840 ur
Otrok se uči tujega jezika 2 leti ----- 35 x 2 =
70 ur
• vloga učiteljice nejezikovnega pouka??
KAJ SE DOGAJA NA PODROČJU
VEČJEZIČNOSTI?
Projekt:
Uvajanje tujega jezika in medkulturnega /
medjezikovnega uzavešanja v prvo vzgojnoizobraževalno obdobje OŠ, (2008−2011)
SODELUJOČI V PROJEKTU UTJ-JIMU
(1.4.2008 - 1.4.2010)
• Nosilki: mag. Katica Pevec Semec, ZRSS
dr. Karmen Pižorn, PF Lj.
• Strokovna skupina: strokovnjaki iz fakultet,
sodelavci ZRSŠ, metodolog, recenzentka
• Projektna skupina učiteljev: 44 učiteljev iz 36
osnovnih šol (1. leto), 62 učiteljev iz 45 osnovnih
šol ( 2.leto).
Področne (regijske) skupine
•
•
Učitelji projektne skupine so delovali v 7 manjših skupinah,
Koordinirale so jih članice ožje strokovne skupine( Alja, Saša, Karmen, Mateja,
Neva, Katica)
MS
MB
KR
CE
LJ
NM
KP
Namen:
- predstavitev primerov iz
prakse(video posnetki,
hospitacije),
- samoanaliza in skupna
refleksija.
Pregled realizacije kazalcev projekta
Naziv naloge
Konkretni rezultat in njihov obseg
Strokovne podlage in
mednarodne primerjave
Pregled in analiza sodobnih
mednarodnih in domačih raziskav o
zgodnjem učenju tujih jezikov in
jezikovnega uzaveščanja mlajših otrok
(6.–9. leta), analiza stanja v EU
dokumentih in priprava strokovnih
izhodišč v podporo opredelitve
problema zgodnjega učenja tujih
jezikov.
Naziv naloge
Konkretni rezultat in njihov obseg
Metodologija projekta
Opredelitev problemov in izbira
metodologije, sprotna in delna
evalvacija projekta
Oblikovanje različnih didaktičnih
modelov za izvajanje tujih jezikov v
1.VIO
V Elaboratu in Predlogu za pripravo
poskusa je predstavljena časovna in
vsebinska razgraditev uvajanja v obliki
poskusa
Izpeljava postopkov, potrebnih za
umestitev projekta v šolski kurikul
Priprava Elaborata (januar 2008).
Priprava predloga za uvedbo poskusa
Uvajanje tujega jezika v 1. VIO
osnovne šole (oktober 2009).
Sprotno dopolnjevanje Elaborata glede
na dodatne pobude s strani MŠŠ.
Naziv naloge
Oblikovanje multimedijskega portala
Konkretni rezultati in njihov obseg
Priprava in oblikovanje predloga
spletnega portala.
http://zrss.edus.si/moodle/course/view. Izdelava portala.
php?id=3
Aktualiziranje portala. Vnašanje
strokovnih
prispevkov ter primerov iz prakse na
e-portal. Vzpostavljanje interaktivnega
delovanja portala.
Nenehno sprotno dopolnjevanje
vsebin na e-portalu.
Naziv naloge
Konkretni rezultati in obseg
Spremljanje učnega procesa obstoječe
prakse
2008
- izvedena neposredna spremljava
učnega procesa pri vsakem učitelju; - -opravljena je bila analiza spremljevalnih
listov opazovanj,
- obdelava podatkov vprašalnika za
starše in učence ter analiza učiteljevih
portfoliev.
2009
- Izvedeni 14 srečanj v področnih
skupinah, na katerih je vsak učitelj
predstavil dva konkretna primera učne
prakse, jih dokumentiral z učno
pripravo in/ali DVD posnetkom ali
hospitacijo v živo ter jih strokovno
nadgradil v skupni refleksiji z ostalimi
učitelji in koordinatorico področne
skupine.
Za spremljanje osebne in skupne
refleksije ter opazovanj prakse je bilo
izdelanih več instrumentov.
Naziv naloge
Konkretni rezultati in obseg
Analiziranje obstoječih učnih načrtov
Strokovna preučitev obstoječih in
posodobljenih učnih načrtov za 1. VIO
z vidika ustreznosti uvajanja tujega
jezika in stičnih točk.
Izdelan je bil Predlog učnega načrta za
zgodnje poučevanje tujih jezikov
(februar 2009).
Naziv naloge
Konkretni rezultati in njihov obseg
Oblikovanje projektnih skupin in
usposabljanje učiteljev
Priprava in objava razpisa za
sodelovanje v projektu ter izbor
projektne skupine učiteljev.(junij 2008)
Organizacija in izvedba dveh 40-urnih
mednarodnih seminarjev(2008, 2009).
Oblikovanje programov strokovnega
izobraževanja učiteljev (2 seminarja, 4
skupna srečanja projektne skupine, 14
srečanj v področnih skupinah).
OBLIKOVANJE PROJEKTNIH SKUPIN IN
USPOSABLJANJE UČITELJEV
• seminarji (2 x 40 urni)
• skupna strokovna srečanja projektne skupine (1x 8u
in 3 x 16 ur)
• 7 področnih skupine (2x 8 ur)
Skupno:
152 ur izobraževanja
Dinamika dela v 1. letu projekta
UVODNI
SEMINAR
Dinamika dela v 2. letu projekta
3. srečanje
skupine
2. seminar
2. srečanje
skupine
7. področnih
skupin
- 1. krog
7. področnih
skupin
- 2. krog
Zaključno
4.srečanje
skupine
UVODNI SEMINAR, Ljubljana PEF, avgust 2008
Novosti na področju poučevanja tujih jezikov in medkulturnega in
medjezikovnega uzaveščanja na zgodnji stopnji
• motivirati projektno
skupino, ki se je na
tem seminarju prvič
srečala
• predstaviti
vsebinski okvir
delovanja projekta.
2. SEMINAR, Maribor, FF, junij 2009
Predlogi in ideje za poučevanje tujih jezikov mlajših učencev,
• obogatiti tujejezikovno učno
prakso
• strokovno se podkrepiti tudi z
izkušnjami s področja
večjezičnosti in večkulturnosti
• vzporedne delavnice
• udeleženci člani projekta in
drugi zainteresirani (vrtec,
šola)
ZAKLJUČNA KONFERENCA, junij, 2010.
Pot v večjezičnost  učenje tujih jezikov v prvem vzgojno -izobraževalnem
obdobju
Skupna strokovna srečanja celotne
projektne skupine
1. Srečanje
(Ljubljana,marec,2009)
• povratna informacija
spremljave stanja, in sicer s
treh perspektiv (učencev,
staršev in učiteljev)
• diskusija o predlogu
uvajanja tujih jezikov kot
nacionalnem poskusu z
udeleženci srečanja: učitelji
in njihovimi ravnatelji
2. Srečanje (Šmarješke toplice, maj, 2009)
- predstavili Predlog učnega
načrta za učenje tujih jezikov
v 1. VIO,
- delavnice na temo
opazovanj učne prakse,
- učitelji predstavili primere
prakse,
- delavnica Multisenzorična
motivacija za učenje tujih
jezikov,
- delavnica Integracija tujih
jezikov v druge šolske
predmete,
- pripravili načrt dela za drugo
leto projekta.
3. srečanje ( Banovci, oktober, 2009)
- pregled realizacije 3. etape
projekta,
- seznanitev z novim didaktičnim
modelom izvajanja zgodnjega
učenja tujega jezika v 1. VIO,
- delavnice načrtovanja,
- idejni načrt za šolsko leto
2009/2010,
- izmenjava praktičnih izkušenj,
- postavili organizacijo dela v 7
področnih regijskih skupinah.
4. zaključno srečanje (Debeli rtič, maj, 2o10)
- debatirali o novem
didaktičnem konceptu
ZGTJ,
- učitelji predstavili primere
prakse, ki se približujejo
temu modelu,
- pregled vseh dosežkov
projekta,
- negotova prihodnost :
nadaljevanje projekta ?
ali nacionalni poskus?
Odzivi projekta v širši medijski prostor
V tem času so bili objavljeni naslednji članki:
•
•
•
•
•
•
•
•
Brumen, M. (2009). Učenje tujega jezika v otroštvu. Otrok & družina. 9, št. 53, str. 12-15.
Jazbec, S./Lipavic Oštir, A. (2009). Otroci in učenje tujih jezikov. Dnevnikov objektiv, 4. 4. 2009.
Jazbec, S./Lipavic Oštir, A. (2009). Zgodnje učenje tujih jezikov: Če se Janezek nauči, bo Janez
znal. Ona priloga Delu, 31. 3. 2009.
Lipavic Oštir, A./Jazbec, S. (2009). Starši prehitevajo šolsko politiko. Večer, feb. 2009, št. 15.
Lipavic Oštir, A./Jazbec, S. (2009). Tudi enojezičnost je ozdravljiva. Večer, 19. 12. 2009.
Pižorn, K. (2009). Analiza strahov pred večjezičnostjo ali Večjezičnost – kdo se te boji? Vzgoja in
izobraževanje, 40, št. 2, str. 22-27.
Žolnir, N. (2009). Najprej lahko pričakujemo pomik pouka tujega jezika v nižje razrede. Delo, 14.
4. 2009.
Lipavic, Oštir Alja, Jazbec, Saša (2009). Vzajemno delovanje različnih dejavnikov pri uvajanju
CLIL-a v šolski sistem v Sloveniji. Pedagoška obzorja, letnik 24, št.3-4, str. 104 – 118
Odzivi v medijih: radio/TV
•
predstavitev projekta na Radio Evropa, 21. 4. 2009;
•
predstavitev projekta na RA 1 LJ, marec 2009.
Strokovno svetovanje drugih zainteresiranih:
• V drugem letu izvajanja projekta se je informacija o projektu razširila
tudi izven projektne skupine.
• Člani strokovne skupine smo se s posameznimi svetovalnim
storitvami odzivali na pobude iz širše prakse, in sicer tako, da
smo pripravljali krajša informativna predavanja za šolske kolektive
oz. strokovne skupine ravnateljev.
• Dobili smo veliko vprašanj tudi preko e-portala, kjer je bilo možno
vzpostaviti stik z našim projektom.
• V okviru razpisa Inovacijskih projektov za šol. l. 2009/2010 se je več
šol vključilo k mrežnemu projektu Od večjezičnosti k
večkulturnosti, ki ga vodijo konzulenti iz projekta UTJ-JIMU.
Vključevanje v mednarodno dogajanje
•
2nd International Conference of the EdiLic Association: Curriculum and the
Development of Plurilingual and Pluricultural competence (The eveil aux
langues: An integritive approach). Barcelona. Španija. 2.- 4. 7. 2008.
•
IATEFL's 43 rd Annual International Conference and Exhibition. Cardiff. Walles.
31. 3. - 4. 4. 2009.
•
2. Europäische Tagung für Mehrsprachigkeit. Berlin. Nemčija. 18. 6. - 19. 6. 2009.
•
Mehr Sprachen fur Kinder/Konzepte fur Kindergarten und für den Übergang in
die Grundschule. München. Nemčija. 13.11. 2009.
•
IATEFL's 44rd Annual International Conference and Exhibition. Harrogate.
Velika Britanija. 7. 4. - 11. 4. 2010.
•
•
Izzivi vodenja za raznolikost. Šola za ravnatelje. Portorož. 29. - 31. 3. 2010.
Plurilingual education for inclusion and democratic citizenship. Sarajevo
(7 - 8. 6.2010)
Izdelki projekta
• Metodologija projekta (vprašalniki za starše,
učence,opazovalni listi (za spremljanje pouka),
načrtovanje pouka( primeri različnih pristopov k
načrtovanju)
• Primeri prakse (učiteljevi portfoliji, primeri
prakse, opazovalni listi, video posnetki)
• Strokovni članki, analize, evalvacije, prevodi
• Vse dosegljivo na e-portalu:
http://zrss.edus.si/moodle/course/view.php?id=3
Zaključek projekta
• Zaključna konferenca, junij 2010.
• Monografija Na poti v večjezičnost_zgodnje
učenje tujih jezikov v 1. VIO osnovne šole
1. del- kot e-gradivo
http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnost.pdf
2. del Zgledi CLIL-a / kot e - gradivo.
Kratka ocena dveletnega projekta oz.
Kako so s projektom bili zadovoljni
učitelji in sicer z vidika
• VSEBINE
• ORGANIZACIJE
• KOMUNIKACIJE/ODNOSOV
Skupinska refleksija
Vsebina temelji na uravnoteženosti med teorijo in
prakso. Pozitivno je vključevanje tujih predavateljev in
prenašanje primerjave z modeli dobre prakse iz drugih
okolij. Umestna je bila odločitev za formiranje področnih
skupin.
Delo je bilo do sedaj v redu, mislimo, da je čas, da
v to izobraževanje vključimo razredne učiteljice in
angliste, ki se b odo v bodoče ukvarjali s
poučevanje v 1. triadi./ ŠTUDIJSKE SKUPINE ).
Primerna, dobili smo
možnost strokovnega
spopolnjevanja, vpogled
kolegov, primerjavo,
samorefleksijo.
Mnoga vprašanja so ostala odprta. Kot
posamezniki, učitelji smo dobili veliko novih
spoznanj, posledično smo spreminjali svojo
prakso. Izhajanje iz prakse, nadgradnja
prakse- k teoriji- pozitivno.
Veliko kakovostnih informacij za osebno in strokovno rast.
Organizacija
Odlična razpršenost po
celi Sloveniji.
Predlagamo, da se kraji
srečanj menjajo po regijah.
Organizacija zelo dobra.
Daljša
izobraževanja
(več kot 2 dni)
niso v redu,
preveč
informacij
naenkrat,
prenaporno,
težko se je
organizirati
časovno.
Dobra, pohvalno!
Vedno vse OK.
Dobra. Predvsem 3.
Srečanje v Banovcih
Celotna srečanja so bila
konstruktivna, pridobili
smo ove ideje za naše
nadaljnje delo in
oblikovanje novih delovnih
gradiv.
Časovna razporeditev srečanj področnih
skupin je bila primerna.
Lokacija seminarjev ustrezno izbrana .
Dovolj možnosti za navezovanje stikov in
izmenjavo mnenj.
KOMUNIKACIJA
ODNOSI
Komunikacija odprta za vse,
organizatorke so nas bile pripravljene
poslušati.
Odnosi z vodstvom projekta in
ostalimi so potekali usklajeno in
učinkovito.
Pohvalne, dobronamerne kritike
( predvsem na srečanjih področnih skupin).
Prvo leto projekta odnosi in
komunikacija niso bili primerni,
učitelji praktiki smo se počutili v
podrejenem položaju. Z uvedbo
področnih skupin so se odnosi
bistveno izboljšali. Zahvala
posameznim vodje področnih
skupin.
[email protected]
Hvala za vašo pozornost