POSODOBITEV U

Č

NIH NA

Č

RTOV IN VPELJEVANJE NOVOSTI V PRAKSO

XIV. strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev srednjega šolstva dr. Amalija Žakelj – Portorož, 13/11 - 2007

POSODOBITEV UČNIH NAČRTOV IN VPELJEVANJE NOVOSTI V PRAKSO

1.

FAZA: POSODABLJANJE UČNIH NAČRTOV – POS UN.

Časovno obdobje: od 2006 do februarja 2008.

2. FAZA: VPELJEVANJE NOVOSTI POS UN V PRAKSO.

Časovno obdobje: od 2008 dalje.

1. FAZA: POSODOBITEV UČNIH NAČRTOV (POS UN).

Časovno obdobje: od 2006 do februarja 2008.

PRISTOJNE KOMISIJE ZA POS UN

• DK Državna komisija za spremljanje in posodabljanje učnih načrtov in katalogov znanj (imenovana 16. 2. 2006).

• Predmetne komisije za spremljanje in posodabljanje učnih načrtov: ▪ 30 predmetnih komisij in 6 komisij za splošna področja; ▪ skupaj več kot 250 strokovnjakov različnih predmetnih področij; ▪ strokovni pregled POS UN (več kot 60 recenzentov).

POSODOBITEV UČNIH NAČRTOV

• • • STROKOVNE PODLAGE Učni načrti za osnovno šolo in gimnazijo, analiza stanja in ključni problemi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2006. http://www.zrss.si/ Smernice, načela in cilji posodabljanja učnih načrtov. DK. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2007. http://www.zrss.si/ Izhodišča prenove gimnazijskega programa. Komisija za pripravo koncepta nadaljnjega razvoja gimnazijskega programa in umeščenosti splošne izobrazbe v srednješolske programe. Strokovni svet, 19. aprila 2007. http://www.mss.gov.si/

STROKOVNE PODLAGE

• • • • Izkušnje in rezultati projektov ZRSŠ: Ključne kvalifikacije, Didaktična prenova, Evropski oddelki, Fleksibilni predmetnik, Nivojski pouk idr..

Spremljava gimnazijskega programa. Gradivo ZRSŠ.

Evalvacija gimnazijskega izobraževanja z vidika obsežnosti učnih načrtov, povezanosti znanja in zastopanosti ciljev. Izsledki raziskave inštituta o učiteljih in pouku na gimnaziji (2006).

Pedagoški inštitut.

Pedagoškega Mednarodne raziskave TIMSS, PISA, PEARLS

Načela POS UN

(

Smernice, načela in cilji posodabljanja

): • avtonomija učitelja in šole; • učno-ciljni in s procesno-razvojni model pouka; • povezovanje predmetov in disciplin oz. ustvarjanje kurikularnih povezav; • kompetenčnost dijakov in učiteljev v skladu z nenehnim družbenim dogajanjem; • kakovost znanja (aktualnost, trajnost in uporabnost znanja); • razvojno spremljanje dosežkov na individualnem in nacionalnem nivoju pričakovani rezultati;

Načela POS UN

(

Smernice, načela in cilji posodabljanja

): • odgovornost učiteljev in dijakov za lastno znanje in razvoj; • usposobljenost za delo z različnimi učenci (z različnimi sposobnostmi, posebnimi potrebami, multikulturnimi razlikami); • nujnost medsebojnega sodelovanja; • usposobljenost za refleksijo, raziskovanje in evalvacijo lastnega dela.

Uresničevanje načel POS UN v samih dokumentih:

Smernice predmetnim komisijam pri posodabljanju UN: • opredeliti kaj je namen poučevanja predmeta (z vidika nadaljnjega izobraževanja kot tudi z vidika funkcionalnih znanj posameznika); • posodobiti cilje in vsebine znanj matičnih strok; na ravni vključevanja novih • “večja odprtost” učnih načrtov: izbirnost na ravni ciljev in vsebin: splošna in posebna znanja; fleksibilnost učnega procesa - dinamika obravnave vsebin (POS UN niso pisani po letnikih);

Smernice predmetnim komisijam pri posodabljanju UN:

• v učne načrte vključiti kompetence ; • v učne načrte vključiti uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije ; • v učne načrte vključiti teme s področja vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (kroskurikularne teme); • opredeliti pričakovane rezultate individualizacije); (upoštevanje

Smernice predmetnim komisijam pri posodabljanju UN:

• v ciljih in vsebinah poudariti tako sintetično kot analitično znanje; • vključiti cilje: samostojno sprejemati odločitve, razvijati kritično mišljenje, povezovati znanje , uporabljati znanje različnih predmetov za reševanje realističnih oz. interdisciplinarnih problemov, doživeti oz. reflektirati znanje idr.

• spodbuditi razvijanje sodobnih oblik in metod pouka.

Posveti in strokovna srečanja v času priprave POS UN • • •  Posodabljanje kurikula, 11. 9. in 12. 9. 2006, Postojna (Dr. Colin Marsh).Gradivo: http://www.zrss.si

Kroskurikularne teme in medpredemtno povezovanje, 29. 11.

2006, ZRSŠ (gradivo je v javnih mapah ZRSŠ). Namen srečanja: vključevanje kroskurikularnih vsebin v učne načrte.

Kurikulum kot proces in razvoj, 17.-19. 1. 2007. Postojna. Gradivo: http://www.zrss.si

▪

Zbornik posveta Kurikulum kot proces in razvoj, januar 2007. Kurikul kot proces in razvoj: zbornik prispevkov posveta, Postojna, 17.-19. 1. 2007. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2007.

Zbliževanje učenca s kurikulom s prof. dr. Joseph S. Renzulli in prof. dr. Sally Reis iz Nacionalnega raziskovalnega centra za nadarjene in talentirane v ZDA, april 2007.

• • • • • • •

Posveti in strokovna srečanja v času priprave POS UN

Oblikovanju učnih dosežkov v kurikulih za jezike v povezavi s skupnim evropskim jezikovnim okvirom.

Ljubljana, maj 2007. Sauli Takala, Finska in Urve Läänemets, sodelavka Goethejevega instituta, Estonija.

Oblikovanje pričakovanih dosežkov pri angleščini

povezavi s skupnim evropskim jezikovnim okvirom. Radovljica, 27.10. – 29.10.07. v

Strokovna srečanja področnih skupin

ZRSŠ (jeziki, tuji jeziki, matematika in naravoslovje, humanistika in družboslovje, umetnost in šport).

Srečanja ravnateljev

septembra 2006 in februarja 2007.

Študijska srečanja učiteljev

v aprilu in maju 2007.

Študijska srečanja učiteljev

v oktobru in novembru 2007.

Spletne učilnice

ZRSŠ od februarja 2007 dalje (stalni dostop učiteljem predmeta).

Faze pri pripravi predlogov posodobljenih učnih načrtov:

• • • • • analiza obstoječih UN, primerjalne analize tujih UN; analize mednarodnih raziskav; določitev strukturnih elementov učnih načrtov; medpredmetno usklajevanje, strokovna srečanja, posveti; postavitev pričakovanih rezultatov navezanih na skupni evropski jezikovni okvir oz. na vertikalno lestvico jezikovnih kompetenc (pri tujih jezikih); • usklajevanje predlogov POS UN s strokovno javnostjo (ŠS, spletne učilnice, strokovna srečanja z učitelji in ravnatelji, posveti, recenzije). Predložitev predlogov POS UN Strokovnemu svetu.

Načrtovano: do februarja 2008.

2. FAZA: VPELJEVANJE NOVOSTI POS UN V PRAKSO.

Časovno obdobje: OD 2008 DALJE .

VPELJEVANJE NOVOSTI POS UN V PRAKSO

(do decembra 2007)

• Priprava programa vpeljevanja posodobljenih učnih načrtov v prakso: priprava programov vpeljevanja POS UN predmetih (PK); po • priprava celovitega programa vpeljevanja POS UN na ravni programa (ZRSŠ) .

VPELJEVANJE NOVOSTI POS UN V PRAKSO nacionalna raven • Načrt vpeljevanja posodobljenih učnih načrtov po predmetih in predmetnih področjih oz. na ravni programa ZRSŠ.

šolska raven • Izdelava izvedbenih načrtov vpeljevanja posodobljenih učnih načrtov po predmetih in predmetnih področjih.

Operativni načrt vpeljevanja POS UN v prakso

1.

Ustanovitev predmetnih razvojnih skupin (PRS). Sestava PRS:

• • • • člani predmetnih komisij za posodabljanje UN, univerzitetni učitelji kadrovskih fakultet, učitelji, svetovalcev ZRSŠ.

2. Vsebinski program: • • • izobraževanje učiteljev (aktualnost in razvoj predmetnega področja; specialne didaktike v povezavi s splošno didaktiko; razvijanje profesionalnosti idr.); spremljava pouka z vidika realizacije (novosti) posodobljenih učnih načrtov – vsebinski in didaktični vidik; priprava osnutkov didaktičnih gradiv (npr. moduliranje, kompetenčni pristop, kroskurikularne teme, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije idr.);

2. Vsebinski program: • preizkušanje osnutkov didaktičnih gradiv v praksi in razvoj didaktičnih gradiv ; • strokovni posveti po predmetih in področjih – možnosti za ustvarjanje kurikularnih povezav in predstavitev primerov dobre prakse; • razvojno spremljanje pričakovanih dosežkov; analiza povezanosti med programom devetletke in gimnazijskim programom.

3. Nosilci vpeljevanja POS UN v prakso: • PRS - predmetne razvojne skupine, • svetovalci ZRSŠ, • člani PK za posodabljanje UN, • učitelji multiplikatorji, • člani razvojnih skupin za e-gradiva, • učitelji/šole iz projektov: Ključne kvalifikacije, Didaktična prenova, Evropski oddelki idr..

4. Oblike delovanja: • različna izobraževanja za učitelje : seminarji, srečanja sorodnih predmetov; študijska • vpeljevanje novosti in spremljava pouka realizacije novosti v POS UN; z vidika • obiski šol – vzorčno izbrane šole (hospitacije, preizkušanje didaktičnih gradiv , preizkušanje didaktičnih modelov: učitelji izvedejo nekatere posodobitve pri pouku); • spletna učilnica; • strokovni posveti predmetov in predmetnih področij (svetovalci ZRSŠ, strokovnjaki s fakultet, učitelji).

4.1. Izobraževanje učiteljev kot del programa vpeljevanje novosti POS UN

Smernice za pripravo programa izobraževanja učiteljev izhajajo iz ciljev posodabljanja kurikula.

Izobraževanje učiteljev kot del programa vpeljevanje novosti POS UN

I zhodišče: Cilji posodabljanja kurikula

1995, Simons,Linden, Duffy, 2000): (Barr, Tagg • preusmeritev od poučevanja k učenju; • poudarek na uporabi sodobne informacijske tehnologije ; • usposobljenost za delo z različnimi učenci (z različnimi sposobnostmi, posebnimi potrebami, multikulturnimi razlikami); • nujnost medsebojnega sodelovanja starši; z drugimi učitelji in • usposobljenost za refleksijo, raziskovanje in evalvacijo lastnega dela (Darling-Hammond 1995, 1998 Thiessen 2000).

Izobraževanje učiteljev kot del programa vpeljevanje novosti POS UN

Izhodišče: Učitelj naj bi pri učencih razvijal

(Hayon, 1993): • visoko stopnjo kognitivnih sposobnosti; • fleksibilnost; • intelektualno radovednost; • motivacijo za učenje; • dijakom pomagal razvijati socialne spretnosti kot tudi • psihološke moči, ki jih potrebujejo, da bi obvladovali težavne in stresne situacije.

Pogoj: visoka stopnja profesionalnosti učitelja.

Izobraževanje učiteljev kot del programa vpeljevanje novosti POS UN

Izhodišče: Sestavine učiteljeve poklicne kompetence

(Ivanuš G. M., 2007): • • strokovna kompetentnost (dobro poznavanje predmetne vsebine in metodološko znanje); splošno pedagoško znanje organizacija razreda); (širši principi, strategije vodenja in • • • kurikularno znanje (cilji, programi, vrednotenje); znanje o učencih in njihovih značilnostih ; • znanje o učnem kontekstu posredovati različno sposobnim ali različno motiviranim učencem); (npr. kako posamezno vsebino znanje o učnih ciljih, namenih in vrednotah ozadju.

ter filozofskem

Izobraževanje učiteljev kot del programa vpeljevanje novosti POS UN

Izhodišče: Sestavine učiteljeve poklicne kompetence

(ekspertna skupina pri Evropski komisiji, cit. Po Key Competencies 2002): Usposobljenost za nove načine dela v razredu (uporaba ustreznih pristopov glede na socialno, kulturno in etično različnost, organiziranje optimalnega učnega okolja, timsko delo).

Usposobljenost za nove naloge izven razreda (organiziranost šolskega kurikuluma, organizacija in evalvacija vzgojno izobraževalnega dela, sodelovanje s starši in drugimi socialnimi partnerji).

Izobraževanje učiteljev kot del programa vpeljevanje novosti POS UN

I zhodišče: Sestavine učiteljeve poklicne kompetence

(ekspertna skupina pri Evropski komisiji, cit. Po Key Competencies 2002): Usposobljenost za razvijanje novih kompetenc in novega znanja pri učencih (učence učiti, kako se je potrebno učiti).

Razvijanje lastne profesionalnosti (raziskovalni pristop in usmerjenost v reševanje problemov, odgovorno usmerjanje lastnega profesionalnega razvoja v procesu vseživljenjskega učenja).

Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije tako v formalnih učnih situacijah kot tudi pri drugem strokovnem delu.

4.2 Vpeljevanje novosti in spremljava pouka na vzorcu šol • VSEBINSKI VIDIK ▪ realizacije novosti POS UN v praksi: npr. kurikularne povezave, kompetenčni pristop, doseganje pričakovanih rezultatov, realizacija izbirnosti ciljev in vsebin v POS UN idr.; • TEHNIKE ZBIRANJA PODATKOV GLEDE NA RAZISKOVALNI PROBLEM • kvalitativno raziskovanje (vprašalniki z odprtimi vprašanji, esej, dnevnik, nestandardiziran intervju idr.); • tradicionalno empirično raziskovanje (preizkusi znanja, vprašalniki z zaprtimi vprašanji, ocenjevalne lestvice, lestvice stališč, standardiziran intervju, strukturirano opazovanje idr.)

Empirične raziskave na pedagoškem področju

• V empiričnih raziskavah na pedagoškem področju zberemo največ podatkov z: • anketami • preizkusi znanja. Veliko uporabno vrednost pa imajo tudi. • intervjuvanje, • opazovanje in • analiziranje dokumentov.

SKLEP • Uvajanje sprememb je lahko uspešno le, če poteka skupaj z učitelj. • Za uspešno uvajanje novosti je potrebno, da načrtovalci kurikula razvijajo in postavljajo konceptualne rešitve razvoja kurikula v sodelovanju s šolami oz. učitelji. • Vodstvo šole mora pritegniti šolski kolektiv pri vpeljevanju sprememb. Šolski razvojno-vodstveni timi, ki spodbujajo razvoj, vodenje in timsko sodelovanje na šoli, so lahko motor pri uvajanju novosti. Prek njih steče refleksija o nameravani spremembi, izbira in priprava ustreznih gradiv, preizkušanje novosti v praksi.