Transcript več

ZGRADBE IN
POŽAR
PRENOS POŽARA,
ODMIKI MED STAVBAMI
doc. dr. Domen Kušar
ŠIRJENJE POŽARA PO FASADI IN STREHI
Zahteve glede prehoda požara po fasadi in strehi
Zunanje stene in streha stavbe morajo biti projektirane in zgrajene tako, da toplotno sevanje
ne more povzročiti niti vertikalnega niti horizontalnega prenosa požara po zunanjih stenah in
strehah.
Te zahteve dosežemo z pravilnim oblikovanjem elementov (sten, fasad, balkonov,
razporeditvijo odprtin…) in ustrezno izbiro gradbenega materiala in/ali namestitvijo naprav za
avtomatsko gašenje požarov
ŠIRJENJE POŽARA PO FASADI IN STREHI
Obloge zunanjih sten (fasadne obloge)
Toplotna izolacija talnega zidca do višine
0,5 m je lahko iz gorljivega materiala.
Načelno je za stavbe višine do 10 m in ki
po višini niso ločene na požarne sektorje
dopuščena obloga razreda D-s2,d1 oziroma
D-d1,
Če so stavbe visoke do 10 m in po višini
ločene na požarne sektorje morajo biti
obloge zunanjih sten najmanj razreda B-d1.
(po TSG so slabše obloge lahko uporabljene
le v oddaljenosti več kot 1 m od požarno
nezaščitenih površin – oken-vrat. V pasu 1
m pa morajo biti razreda B-d1)
Od višine 10 do 22 m pa je dopuščena
gorljivost oblog B-d1 oziroma C-s2, d1
(stavbe za trgovino in storitve, promet in
telekomunikacije, industrijske zgradbe,
skladišča in zgradbe za kmetijstvo)
ŠIRJENJE POŽARA PO FASADI IN STREHI
Obloge zunanjih sten (fasadne obloge)
Fasadne obloge iz lesa so dovoljene tudi pri stavbah, pri katerih obstajajo zahteve za požarno
odpornost mejnih elementov med etažami, če sta izpolnjena naslednja ukrepa:
- Izvedeni morajo biti ustrezni požarno tehnični ukrepi za omejevanje širjenja požara
po fasadi,
- Zagotovljena mora biti ustrezna gasilska intervencija v času 15 minut od poziva.
- Stavba ne sme imeti več kot 1-3 nadzemne etaže (2 – 6 če je vgrajena popolna
sprinklerska zaščita), odvisno od vrste stavbe.
ŠIRJENJE POŽARA PO FASADI IN STREHI
Obloge zunanjih sten (fasadne obloge)
Prezračevane fasade morajo imeti negorljiv izolacijski material razreda A1 ali A2-s1,d0.
Kritina
Strešne kritine, ki niso odporne proti požaru z zunanje strani so dovoljene na stavbah, kjer ni zahtev po
vertikalni ločitvi strehe s požarnim zidom
ŠIRJENJE POŽARA PO FASADI IN STREHI
Preprečevanje širjenja požara v vertikalni smeri z gradbeno – arhitekturnimi ukrepi
H
V = min. 1m
V
V + H = min. 1.5 m
Velja v primeru, da je stavba požarno ločena z medetažno konstrukcijo in zunanja stena ni dostopna za
gašenje z zunanje strani stavbe.
Ne velja v primeru da je v spodnjem in zgornjem požarnem sektorju vgrajen šprinklerski sistem.
ŠIRJENJE POŽARA PO FASADI IN STREHI
Preprečevanje širjenja požara v vertikalni smeri z gradbeno – arhitekturnimi ukrepi
Če je zunanja stena nad streho nižjega dela
požarno nezaščitena mora imeti ta del strehe
zadostno požarno odpornost ali pa mora biti v
prizidku sprinklerski način gašenja
5m
PS2
PS1
ŠIRJENJE POŽARA PO FASADI IN STREHI
Preprečevanje širjenja požara v vertikalni smeri z gradbeno – arhitekturnimi ukrepi
Če streha nižjega dela stavbe nima zadostne
požarne odpornosti RE, ta del stene ne sme
imeti požarno nezaščitenih površin, ali pa
mora imeti spodnji del sprinklerski sistem
10 m
5m
PS1
5m
PS2
PRENOS POŽARA NA SOSEDNJE
OBJEKTE
PRAVNE OSNOVE
Zakon o varstvu pred požarom (Ur.l. RS 3/07).
Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur.l. RS 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07)m ed drugim
opredeljuje naslednjo zahtevo varstva pred požarom:
- Širjenje požara na sosednje objekte (3. člen):
“Zunanje stene in strehe stavb morajo biti projektirane in grajene tako, da je z upoštevanjem njihovega odmika
od meje parcele omejeno širjenje požara na sosednje objekte.
Ločilne stene skupaj z vrati, okni in drugimi preboji med posameznimi stavbami morajo biti projektirane in
grajene tako, da je omejeno širjenje požara na sosednje objekte. Med posamezne stavbe štejejo tudi
dvostanovanjske stavbe in vrstne hiše.”
Tehnična smernica TSG – 1- 001:2010 Požarna varnost v stavbah.
Smernica SZPV 204 požarnovarnostni odmiki med stavbami.
TEHNIČNO – FIZIKALNE OSNOVE
Les na fasadi se spontano vžge pri toku toplotnega sevanja 33,5kW/m2, če pa je prisoten
plamen pa pri 12,6 kW/m2
Intenziteta toplotnega sevanja narašča s četrto potenco!
sevanje pri temperaturi požara 900 °C skoraj 2 x večje kot pri 700 °C
sevanje pri temperaturi požara 1100 °C skoraj 2 x večje kot pri 700 °C
Manjši požari sevajo cca 168 kW/m2 = sevanju telesa segretega na 1100 °C
Nevarnost širjenja požara med stavbami se zmanjša z:
- zmanjšanjem velikosti sevalne površine (npr. okna),
- zmanjšanjem ravni toplotnega sevanja,
- povečevanjem oddaljenosti med stavbami.
POMEN IZRAZOV – RELEVANTNA MEJA
Relevantna meja je:
- linija meje sosednje parcele drugega lastnika
- sredina javne ceste, železnice, reke ali druge naravne ovire, ki trajno
onemogoča gradnjo
Odmiki med stavbami na isti parceli ali parcelah istega lastnika se določajo z odmiki od
navidezne meje. Navidezna meja določa relevantno mejo za novo stavbo.
Odmiki od relevantne meje se načeloma meri od zunanjega sloja fasade stavbe. Izjeme so
veliki napušči, balkoni in nadstreški.
POMEN IZRAZOV – RELEVANTNA MEJA
PARCELNA MEJA
ZGRADBA
CESTA
POMEN IZRAZOV – RELEVANTNA MEJA
Relevantna meja za steno C,
ker je kot med steno C in
mejo parcele manjši od 80°
PARCELNA MEJA
Meja parcele je relevantna
meja za steno B, ker
sovpada s steno B
Relevantna meja za steno D,
ker je z njo vzporedna
C
B
ZGRADBA
D
A
CESTA
Relevantna meja je sredina
ceste, železnice, reke…
POMEN IZRAZOV – RELEVANTNA MEJA
Navidezna meja, ki se določi
na osnovi zahtev za odmik
relevantne meje obstoječega
objekta B (istega lastnika)
PARCELNA MEJA
PARCELNA MEJA
NOVA
ZGRADBA A
Odmik, skladen z zahtevami
za odmik relevantne meje
od zgradbe A
OBSTOJEČA
ZGRADBA B
Odmik, skladen z zahtevami za
odmik relevantne meje od
zgradbe B
POŽARNA ODPORNOST ZUNANJIH STEN STAVBE
Zunanja stena mora imeti požarno odpornost najmanj (R)EI 60, da izpolnjuje zahteve po
preprečevanju prenosa požara med stavbami.
Če je stavba oddaljena manj kot 1 m od relevantne meje, mora biti zunanja stena odporna proti
požaru z obeh strani (notranje in zunanje)
Če je stavba oddaljena med 1 in 5 m mora biti požarna odpornost zunanje stene najmanj (R)EW
60, pri odmiku več kot 5 m pa (R)E 60.
Če je odmik stavbe od relevantne meje večji od višine stene in večji od 10 m, ni
požarnovarnostnih zahtev za zunanjo steno.
Če ima stavba vgrajene šprinklerje, je odmik lahko enak najmanj polovici višine zunanje stene
zgradbe oz. najmanj 5 m.
Višino strehe se prišteva k višini stene, in sicer 1/3 pri naklonu do 70° in celotno višino pri
večjem naklonu.
V požarno odpornih stenah so dovoljene požarno nezaščitene površine kot so: okna, vrata,
gorljiv obložni material (debeline več kot 1 mm)…
Izjeme so navedene v TSG-ju.
METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN
ZUNANJIH STEN
METODA 1:
- Uporabljati se jo sme samo za stanovanjske stavbe, ki so več kot 1 m oddaljene od relevantne meje
- Stavba ima lahko največ 3 nadstropja
- Fasada proti meji pa ne sme biti daljša od 24 m.
METODA 2:
- Uporabljati se jo sme za vse vrste stavb, ki so več kot 1 m oddaljene od relevantne meje
- bruto tlorisna površina ne sme biti večja od 2000m2
- Požarni sektor ne sme biti višji od 10 m (izjema so garažne hiše)
Metodi 1 in 2 nista dovoljeni takrat ko:
- je gostota nezaščitenih površin lokalno velika
- nezaščitene površine niso enakomerno porazdeljene po fasadi
- so nezaščitene površine zelo oddaljene med seboj
- razdalja obravnavane fasade do relevantne meje ni po vsej dolžini enaka
METODA 3 – Smernica SZPV 204:
- uporablja se jo lahko za vse vrste stavb
METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN
ZUNANJIH STEN
DODATNA LITERATURA
Smernica SZPV 204 - požarnovarnostni odmiki med stavbami,
http://www.szpv.si/doc/smernice/SZPV_204.pdf