Transcript Document
STRES IN DOBRO POČUTJE PRI ČLANIH SINDIKATA SKEI doc. dr. Aleksandra Pisnik Korda doc. dr. Borut Milfelner mag. Simona Šarotar Žižek Tina Črepnjak, univ. dipl. ekon. Tadej Breg, univ. dipl. ekon. Maja Kalamar, univ. dipl. ekon. Martina Vaner, univ. dipl. ekon. Uvod - Nenehne spremembe na vseh področjih življenja. - Kako se odzivati na spremembe na način, ki bodo čim širšemu krogu posameznikov omogočili doseganje dobrega počutja? - V okviru projekta Chance4Change (Razvoj, izvedba in vrednotenje programov za izboljšanje subjektivnega dobrega počutja) smo oblikovali in izvedli raziskavo. - Izvajalci: multidisciplinarna raziskovalna skupina visokošolskih učiteljev in raziskovalcev na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, s pomočjo sindikata SKEI. Vprašanja • Ali menite, da se naslednje obremenitve pri zaposlenih, ki so člani vašega sindikata, pojavljajo (predebatirajte): - premalo prostega časa, - utrujenost, izgorelost in pritiski, - premajhna raznolikost dela. • Za katere dejavnike stresa menite, da so pri zaposlenih, ki so člani vašega sindikata, najpogostejši? • Na kakšen način menite, da zaposleni, ki so člani vašega sindikata, najpogosteje premagujejo stres? • Ali menite, da v vaših organizacijah vodilni dovolj pozornosti posvečajo stresu in premagovanju stresa? • Kakšne ukrepe izvajajo vodilni v organizaciji za lažje spoprijemanje s stresom zaposlenih in vzpostavitev dobrega počutja? Metodologija - Stratificiran vzorec: mala, srednje velika in velika podjetja, ki delujejo znotraj elektro in kovinske industrije - Informanti na vodstvenem nivoju – management (n=25): člani vodstva (direktorji, management, člani upravnih odborov, …) - 12 iz velikih, 11 iz srednje velikih in 2 iz malih podjetij - Informanti na ravni zaposlenih (n=375): - 2-3 naključno izbrani zaposleni znotraj malih podjetij, - 3-4 naključno izbrani zaposleni znotraj srednjevelikega podjetja in - vsaj 5 naključno izbranih zaposlenih znotraj velikih podjetij - 13 malih, 166 srednje velikih in 137 velikih podjetij je bilo vključenih v raziskavo Metodologija (2) -Način zbiranja podatkov: Spletni vprašalnik in pisno zbiranje podatkov Vključeni vsi območni SKEI predstavniki Dva vala -Obdelava podatkov Deskriptivna statistika (frekvence, standardni odkloni, srednje vrednosti) Preverjanje veljavnosti in zanesljivosti lestvic (ekploratorna faktorska analiza, Cronbachova alfa) Karakteristike vzorca med vodstvenimi delavci – delovno mesto informantov Karakteristike vzorca med vodstvenimi delavci – področje delovanja podjetja, na katerem ustvarijo pretežni del svojih prihodkov Vodstvo: Ali menite, da se v vaši organizaciji posveča dovolj pozornosti preprečevanju stresa pri delu? Vodstvo: Ali menite, da se v vaši organizaciji posveča dovolj pozornosti premagovanju stresa? Vodstvo: Ali se ukrepa dovolj hitro in učinkovito? Vodstvo: Kako vaša organizacija skrbi za lažje spoprijemanje s stresom zaposlenih in vzpostavitev dobrega počutja? (1) Vodstvo: Kako vaša organizacija skrbi za lažje spoprijemanje s stresom zaposlenih in vzpostavitev dobrega počutja? (2) Karakteristike vzorca zaposlenih spol Karakteristike vzorca zaposlenih – starost (%) Karakteristike vzorca zaposlenih – stopnja izobrazbe (%) Karakteristike vzorca zaposlenih – delovno mesto informantov (%) Karakteristike vzorca zaposlenih – delovna doba (%) Zaposleni: pogostost prisotnosti čustva ali stanja v zadnjem mesecu (5-stopenjska lestvica) Zaposleni: Osebno zadovoljstvo z življenjem (5-stopenjska Likertova lestvica) Zaposleni:Psihološko dobro počutje (5-stopenjska Likertova lestvica) Zaposleni: Osnovne psihološke potrebe (5-stopenjska Likertova lestvica) Zaposleni: Obremenitve, napori in počitek - V zadnjih sedmih (7) dneh…(1.del) Zaposleni: Obremenitve, napori in počitek - V zadnjih sedmih (7) dneh…(2.del) Zaposleni: Obremenitve, napori in počitek - V zadnjih sedmih (7) dneh…(3.del) Zaposleni: Dejavniki stresa na delovnem mestu Zaposleni: Posledice stresa Zaposleni: Premagovanje stresa Zaključki -45% vodstvenih delavcev dovolj kritično ocenjuje, da se ne ukvarjajo dovolj s preprečevanjem stresa. -43% vodstvenih delavcev dovolj kritično ocenjuje, da ne naredijo dovolj na področju premagovanja stresa, vendar o tem razmišljajo, kar je spodbudno za naše nadaljevanje projekta. -Podjetja izvajajo predvsem tradicionalne aktivnosti na področju premagovanja stresa, manj je sodobnejših, mehkejših pristopov. - Na splošni ravni ne moremo trditi, da so zaposleni zelo zadovoljni z življenjem. -Zaposleni so se pripravljeni učiti, dopolnjevati svoje znanje, hkrati pa se mnogokrat ne čutijo dovolj kompetentne in strokovno usposobljeni za naloge. -Trije najpogostejši dejavniki stresa (stresorji) so delovni čas, organizacijska kultura in nadlegovanje ter nasilje na delovnem mestu. -Tri najpogostejše posledice stresa so vrtoglavice, strah in želodčne težave. - Zaposleni premagujejo stres tako, da obremenitve sprejmejo kot izziv. -Veliko priložnosti za izboljšave tako na področju preprečevanja kot premagovanja stresa! Hvala za vašo pozornost!