Transcript STRES kje se dogaja? dr. Neja Zupan

STRES
kje se dogaja?
dr. Neja Zupan
KAJ JE STRES ?

odziv na “potencialno” nevarne
okoliščine

človek se v trenutku aktivira:





zenici se pripravita na gledanje na
daljavo,
srčni utrip in krvni tlak se povečata,
poveča se izločanje hormonov
vedenjske prilagoditve
organizem se odzove z eno od treh
reakcij boj, beg in predaja (fight,
flight, immobility- freezing response)
IZVOR BESEDE



beseda iz angleščine: napetost,
pritisk, obremenitev
izraz je prevzet iz fizike: sila, ki
deluje na določeno površino,
fiziološko, v živem svetu, je
stres odziv organizma na
potencialno škodljiv dejavnik
IZVORI STRESA

ZUNANJI





naravne nesreče in pojavi,
nasilje (psihično in fizično)
medicinski posegi,
idr.
NOTRANJI




žalost, strah, zaskrbljenost, jeza,
bolezen,
pomanjkanje kisika ali glukoze v krvi
idr.
IZVORI STRESA?
Fizični stresorji:


Mentalni stresorji:


duševna preobremenjenost
Psihični stresorji:


hrup, podnebje, prah, delo v izmenah
časovna stiska, težave v delovni skupini ali s
predpostavljenimi, domače ali poklicne skrbi
Socialni stresorji:

brezposelnost, poklicna prekvalifikacija, ki
vključuje morda še spremembo bivališča,
razočaranje zaradi plače, ki ni bila povečana
SPROŠČANJE



beta, alfa, theta, delta valovanje
Dih - vir življenja
VAJA: sproščanje telesa z
globokim dihanjem
Kaj je stres na delovnem
mestu?
zahteve delovnega okolja
presegajo sposobnosti
zaposlenih
STRES NA DELOVNEM
MESTU


EU stres na delovnem mestu (ang. workrelated stress, WRS) druga najpogostejša
težava, povezana z delovnim mestom
(28%) delavcev v EU
najpogostejši psihosocialni dejavniki:






organizacija dela
upravljanje dela
visoka zahtevnost dela
neustrezno vodenje delovnega mesta,
drugi vzroki kot so trpinčenje in nasilje pri delu
fizični stresorji:


hrup,
temperatura, idr.
Kako resen problem je stres
na delovnem mest?



WRS zajema več kot četrtino
odsotnosti od dela, ki trajajo dva
tedna ali dlje zaradi zdravstvenih
težav, povezanih z delom.
WRS stane države članice najmanj
20 milijard evrov letno.
WRS povzroči lahko tudi večje
motnje v produktivnosti, kreativnosti
in konkurenčnosti.
Dejavniki tveganja na
delovnem mestu





kultura ali »vzdušje« v organizaciji in
kako se ta loteva WRS,
zahteve, kot so delovna obremenitev in
izpostavljenost fizičnim nevarnostim,
nadzor – koliko vpliva imajo delavci na
način opravljanja svojega dela,
odnosi – trpinčenje, psovanje,
zmerjanje
spremembe – kako se organizacijske
spremembe obvladujejo in sporočajo,
Dejavniki tveganja na
delovnem mestu




vloga – ali delavci razumejo svojo vlogo
v organizaciji in ali organizacija skrbi, da
ne pride do navzkrižja med njihovimi
vlogami,
podpora sodelavcev in vodilnih,
usposabljanje, s katerim delavci
pridobijo veščine za opravljanje svojih
nalog,
individualni dejavniki – upoštevanje
razlik med posamezniki.
Simptomi prisotnosti problema
WRS v organizaciji
Sodelovanje
 izostajanje z dela, fluktuacija zaposlenih,
zamujanje, disciplinske težave, trpinčenje,
agresivno komuniciranje, izolacija
Uspešnost
 zmanjšana storilnost ali kakovost izdelka
ali storitve, nezgode, slabo odločanje,
napake
Stroški
 povečani stroški za nadomestila ali
povečani stroški zdravstvenega varstva,
napotitve na zdravstvene storitve
Simptomi prisotnosti problema
WRS v organizaciji
Vedenje
 kajenje, uživanje alkohola ali drog, nasilje,
trpinčenje ali nadlegovanje
Psihološki simptomi
 težave s spanjem, motnje zaradi
zaskrbljenosti, depresija, nezmožnost
koncentracije, razdražljivost, težave v
družinskih odnosih, izžetost
Zdravje
 težave s hrbtenico, bolezni srca, želodčni
čir, povišan krvni pritisk, slab imunski
sistem
OVREDNOTENJE TVEGANJA
kultura


Ali v organizaciji obstajajo odprta
komunikacija, podpora in
medsebojno spoštovanje?
Ali se cenijo mnenja delavcev in
njihovih predstavnikov?
OVREDNOTENJE TVEGANJA
zahteve



Ali so zaposleni preveč ali premalo
obremenjeni z delom?
Ali imajo sposobnosti in zmogljivosti,
da opravijo svoje delo?
Kakšno je fizično (hrup, tresljaji,
prezračevanje, osvetlitev itd.) in
psihično (nasilje, trpinčenje) okolje?
OVREDNOTENJE TVEGANJA
nadzor

Ali imajo posamezniki dovolj vpliva
na način opravljanja svojega dela?
OVREDNOTENJE TVEGANJA
odnosi



Kakšni so odnosi med sodelavci ter
med sodelavci in vodstvenim
kadrom?
Kakšni so odnosi med poslovodji in
višjimi vodilnimi delavci?
Ali obstajajo dokazi o trpinčenju ali
nadlegovanju?
OVREDNOTENJE TVEGANJA
spremembe


Ali so delavci zaskrbljeni zaradi
svojega položaja v podjetju?
Ali so zbegani zaradi sprememb na
delovnem mestu in posledic zanje ali
za njihove sodelavce?
OVREDNOTENJE TVEGANJA
vloga


Ali so zaposleni prizadeti zaradi
navzkrižja med vlogami
(navzkrižnimi zahtevami)?
Ali so zaposleni prizadeti zaradi
nejasnosti v vlogah (vloge niso jasno
opredeljene)?
OVREDNOTENJE TVEGANJA
podpora, usposabljanje, individualni dejavniki



Ali se na novo zaposleni in delavci,
katerih delo se je spremenilo,
ustrezno uvajajo v delo?
Ali obstaja socialna podpora za
zaposlene?
Ali se upoštevajo razlike med
posamezniki – na primer, nekateri
so uspešni, če delajo po strogo
določenih rokih, medtem ko imajo
drugi raje dovolj časa za
načrtovanje?
ČUTIM SEBE
Kdor jemlje resno svoje potrebe,
jemlje zares tudi potrebe drugih.

VAJA: razprte roke
zavedanje dogajanja v sebi
(prepoznati in začutiti sebe)
VIDIK ORGANIZACIJE
Napišite akcije, ki bi jih kot
managerji sprožili ob prijavi
bolezni zaradi stresa
AKCIJE











Odpustili delavca
Raziščemo, če je pod stresom samo en
delavec ali več
Prisilni dopust (neplačan)
Pogovor z delavcem
Psihiatra/psihologa za delavce v podjetju
Pregledati sposobnosti delavca za neko
delo
Ambient
Seminar spoprijemanje s stresom
Raziščemo delovno mesto, kaj povzoča
stres
Odstranimo stresni dejavnik
Spoznavanje sodelavcev med seboj
VIDIK POSAMEZNIKA
Napišite akcije,
ki bi jih kot izvedli, če bi pri sebi
zaznali znake stresa.
ZNAKI STRES










Živčnost
Nespečnost
Nesposobnost koncentracije
Vzkipljivost
Slaba samozavest
Glavobol
Neorganiziranost
Slaba volja (žalost, malodušje, potrtost)
Trema
Hladne roke, noge
AKCIJE
















Rekreacija
Zdrava prehrana
Pogovor
Določitev pomembnosti stvarem/dogodkom…
Organizacija časa
Pozitivna naravnanost
Joga
Sproščanje
Umetniška ustvarjalnost
Peneča kopel
7-8ur spanja na dan
Alkohol
Gledanje televizije
Nakupovanje
Nezdrava prehrana, veliko čokolade
seks
NASVETI PROTI STRESU
so uspešni?







Poskrbite za zdravo in uravnoteženo
prehrano!
Odločite se za redno telesno dejavnost.
Uravnotežite delo in zabavo!
Privoščite si dovolj spanja, redno
izvajajte telesne vaje in vaje za
sproščanje!
Ne pozabite na sprostitev in mirno
dihanje!
Izogibajte se prevelikih količin nikotina,
alkohola in kofeina!
Ohranite odprt in pozitiven odnos do
sebe, ljudi in sveta! ............
ZAKAJ... se ponavlja?







Zakaj vedno naletim na nezanesljive
sodelavce?
Zakaj vedno dobim šefa, ki me izkorišča?
Zakaj me nadrejeni nadzira v vsakem
trenutku in mi ne dovoli da delo
organiziram po svoje?
Zakaj se umaknem, ko je potrebno
delovati?
Zakaj vedno vse “visi” na meni?
Zakaj se pogosto počutim
preobremenjeno?
Zakaj sem redko zadovoljen, čeprav sem
uspešen? ......
KDO SEM JAZ?
se poznam?



zakaj zunanje stvari ne
pomagajo?
življenje za ovinkom
sence preteklosti
7 življenjskih lekcij
 posplošitve izkušenj
 samouresničljiva prerokba


VAJA: Napišite, kaj se vam v
življenju ponavlja?
NAJTI ZNOTRAJ




Namesto da bežite pred dogodki ob
katerih se počutite nemočni, odkrijte
lastno moč.
Namesto da se jezite, ker se ni
mogoče zanesti na druge, se naučite
zanesti nase.
Namesto, da čakate, da vam drugi
preberejo želje iz oči, vzemite resno
svoje potrebe.
Namesto da čakate zunanje
potrditve, bodite ponosni na svoje
male in velike uspehe.
NAJTI ZNOTRAJ


Namesto da čakate zunanjo
podporo, stojte za seboj (še
posebej ko vam gre najslabše).
Namesto da hočete ideal,
najdite podporo v sebi –
sprejemam se, kar ni dobro,
zlahka spremenim.
KAJ MI V RESNICI MANJKA?
EDINSTVENOST
tihi notranji glas
(počakam, da pride glas)
VARNOST
SVOBODA
IZOGIBANJE SEBI


odrivanje ni rešitev, temveč
njegovo poslabšanje
najpogostejši načini izmikanja:
nadkompenzacija
 biti na preži
 izogibanje
 iskanje protez
 postavljanje pred drugimi

NADKOMPENZACIJA






večno iskanje napak, da bi se
tako delali pomembne
vztrajanje pri svojem stališču
vztrajanje na nepomembnostih
ustvarjanje slonov iz muh
poniževanje drugih (da bi bili
sami videti boljši)
kolerični izbruhi
BITI NA PREŽI



nezavedno čakanje, da se
potrdijo negativna prepričanja
selektivno zaznavanje
“le kaj bo šlo danes spet
narobe?”
IZOGIBANJE



iskanje izgovorov, zakaj nekaj ni
opravljeno
nezmožnost delovanja v
kočljivih situacijah
nezmožnost shajanja z drugimi
ljudmi
izogibanje je kot narkoza
ISKANJE PROTEZ





perfekcionizem
pretirano varovanje ustaljenega
poteka dogodkov (varnost)
neprožnost
naslanjanje na podatke namesto
na zdrav razum
strah pred soočanjem z
negotovostjo
POSTAVLJANJE PRED
DRUGIMI



nenehno pritoževanje
igra ubogi jaz
skrivanje za ščiti
ZAZNAVAM SVOJE
POTREBE
To da je naša sreča odvisna od drugih
ljudi ali srečnih okoliščin ni dejstvo,
JE ZMOTA






lahko si sami damo priznanje
se sami sprejmemo
se potolažimo, spodbudimo in podpiramo
si vlivamo pogum
se pomirimo
VAJA: stopi za svoj hrbet
MOČ ZATOČIŠČA

VAJA: čarobni naslonjač
MERJENJE STRESA



določiti dejavnike, ki vplivajo
na stres oziroma stanje brez
stresa
izmeriti posamičnih dejavnikov
skupni vpliv
RAZISKAVA



namen, cilji
HIPOTEZE
izdelamo anketni vprašalnik (v
katerem bolj ali manj podrobno opišemo
vsebino dejavnikov):
pilotna študija
 diferencialna občutljivost
 izbor ocenjevalne lestvice

STRES V ČASU ŠTUDIJA




študija dejavnikov, ki vplivajo na
stres
merjenje moči dejavnikov, ki
vplivajo na stres (rangiranje,
vrednotenje)
merjenje medsebojne odvisnosti
dejavnikov
merjenje stališč















prezahtevni predavatelji
zgodnje vstajanje
luknje v urniku
ustni izpiti
obseg snovi
učenje nepomembnih stvari za življenje
nedostopnost obvezne literature
suhoparna predavanja
pričakovanja staršev (visoke ocene,
uspešno opravljen izpit, redno opravljanje
študijskih obveznosti)
pričakovanja življenjskih sopotnikov
nevoščljivost okolice (sošolcev, prijateljev)
stroški knjig
stroški prehrane
preveč natančni profesorji pri uporabi
besedišča
prekratek čas obratovanja menze


zaskrbljenost
živčnost (grizenje nohtov, igranje s
svinčnikov, kajenje, uničevanje
inventarja, jecljanje, prenajedanje)

strah pred neuspešno opravljenim
izpitom

samozavest
nagrada s strani staršev za vsak
opravljen izpit
strah pred ponavljanjem letnika
stroški prevoza na faks
diskriminacija
ni kadilnice
neosvetljenost parkirišča













pritisk sovrstnikov
grožnje profesorjev in asistentov
(izključitev zaradi neprisotnosti,
zahteva po zdravniškem
opravičilu, zahteva po podpisu v
indeksu)
strah pred plačevanjem izpitov
nejasna navodila asistentov
strah pred izgubo štipendije
razpored skupin
neupoštevanje predlogov in
pripomb študentov
Vpliv FOV















prezahtevni predavatelji
zgodnje vstajanje
luknje v urniku
obseg snovi
nepotrebni predmeti stvari za življenje
nedostopnost obvezne literature
suhoparna predavanja
preveč natančni profesorji pri uporabi besedišča
diskriminacija
ni kadilnice
neosvetljenost parkirišča
grožnje profesorjev in asistentov (izključitev zaradi
neprisotnosti, zahteva po zdravniškem opravičilu,
zahteva po podpisu v indeksu)
nejasna navodila asistentov
razpored skupin
neupoštevanje predlogov in pripomb študentov
Motivatorji




pohvale profesorjev
študentski dan
zabava (družabno življenje)
nagrada s strani staršev za vsak
opravljen izpit
Lasten vpliv
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
ustni izpiti
zaskrbljenost (sami sebi delamo
probleme)
živčnost (grizenje nohtov, igranje s
svinčnikov, kajenje, uničevanje inventarja,
jecljanje, prenajedanje)
strah pred neuspešno opravljenim izpitom
samozavest
strah pred ponavljanjem letnika
strah pred plačevanjem izpitov
strah pred izgubo štipendije
Zunanji vpliv
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
pričakovanja staršev (visoke ocene,
uspešno opravljen izpit, redno
opravljanje študijskih obveznosti)
pričakovanja življenjskih sopotnikov
nevoščljivost okolice (sošolcev,
prijateljev)
stroški knjig
stroški prehrane
prekratek čas obratovanja menze
stroški prevoza na faks
HIPOTEZE




Večji kot je stres povezan s
študijem slabše so ocene
Manj kot je učenja pred izpitom,
bolj neobjektiven je stres pred
izpitom
Stresni dejavniki so nehomogeni
Daljši kot je čas priprave na izpit
manjši vpliv ima posamezni
stresni dejavnik
IZDELAVA ANKETNEGA
VPRAŠALNIKA




veljavnost
zanesljivost
objektivnost
normiranost
VELJAVNOST


učni uspeh
čas porabljen za pripravo na
izpit
RAZISKAVA



anketiranje
obdelava rezultatov
predlogi, priporočila, smernice
za nadaljnje raziskovanje
ŽELIM VAM VELIKO
USPEHA
SKOZI DOŽIVLJANJE MIRU