Predstavitev - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake

Download Report

Transcript Predstavitev - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake

Razvoj modela podpore malim in
srednje velikim delodajalcem pri
izboljševanju delovnega okolja
ranljivim skupinam delavcev
“RAZVOJ MODELA PODPORE ZA IZBOLJŠANJE
DELOVNEGA OKOLJA V MALIH IN SREDNJE
VELIKIH PODJETJIH”
Ljubljana, 6. 3. 2012
mag. Andreja Kitek
Razvoj modela podpore malim in srednjim
delodajalcem pri izboljševanju delovnega
okolja ranljivim skupinam delavcem
• Skrajšan naslov projekta “RAZVOJ MODELA PODPORE ZA
IZBOLJŠANJE DELOVNEGA OKOLJA V MSP”
• Prijavitelj: URI – Soča
• Partnerji:
– Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov
Slovenije – GIZ (skrajšano ZDOPS)
– Konfederacija novih sindikatov Slovenije –
Neodvisnost (skrajšano sindikat)
• Čas trajanja projekta: marec 2010 do september 2012
Financiranje projekta
• Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških
virov za obdobje 2007 – 2013
– 1. razvojne prioritete “Spodbujanje podjetništva in
prilagodljivosti”
– 1. 4. prednostne usmeritve “Pospeševanje razvoja novih
zaposlitvenih možnosti”
• Projekt delno financira Evropska Unija iz Evropskega socialnega
sklada v višini 85 % celotnih upravičenih stroškov
• Iz slovenske udeležbe pa 15 % celotnih upravičenih stroškov
Cilji in namen projekta
• Cilji projekta:
– Spodbujati preventivno kulturo in promocijo zdravja med
delodajalci, zaposlenimi in drugimi deležniki
– Spodbuditi sistematičen pristop in pripravo predlogov ukrepov za
produktivna in kvalitetna delovna mesta
• Namen projekta:
– Razviti in preizkusiti model podpore malim in srednje velikim
delodajalcem pri izboljševanju delovnega okolja ranljivim
skupinam delavcem (mladi, starejši delavci, invalidi, ženske,
zaposleni, ki se vračajo na delovno mesto po daljši bolniški
odsotnosti)
Problemske osi
• Stres na delovnem mestu
• Izostajanje na delovnem mestu – absentizem
• Zmanjševanje produktivnosti na delovnem mestu – prezentizem
• Fluktuacija na delovnem mestu
• Izgorevanje na delovnem mestu
• Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja
Ciljne skupine
• Vodstveni delavci
• Strokovni delavci
• Zaposleni
Pregled aktivnosti projekta
• I. Raziskovalne aktivnosti
– Izvedba študije “Analiza stanja psihosocialnih tveganj na
delovnih mestih v mikro, malih in srednje velikih podjetjih”
(zaključek marec 2011)
• Priprava publikacije “Analiza stanja psihosocialnih tveganj na delovnih
mestih v mikro, malih in srednje velikih podjetjih”
Temeljne ugotovitve raziskave
1. VODSTVENI DELAVCI
- Najpogostejši viri stresa: odgovornost, vpliv na zasebno življenje,
pomanjkanje razumevanja in podpore v delovnem okolju
(prevladujejo osebni dejavniki!), pretirana delovna obremenitev.
- Svoje delo ocenjujejo kot bolj stresno, bolj pogosto izpostavljeni
stresu in izgorelosti (storilnostno naravnana samopodoba).
- Več težav na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega
življenja.
- Več težav pri reintegraciji na delovno mesto po daljši odsotnosti.
- Manj koriščenja bolniške odsotnosti.
2. STROKOVNI DELAVCI
- Najpogostejši viri stresa: pretirana delovna obremenitev, občutek
odgovornosti za pravočasno in normativno urejanje problematik,
opravljanje monotonega administrativnega dela, pomanjkanje
razumevanja in podpore v delovnem okolju.
- Specifičen dejavnik stresa: poklicna vloga! (intenzivna osebna
vpletenost v delo z ljudmi, mediacija med vodstvom in zaposlenimi,
empatičnost pri reševanju osebnih in socialnih stisk zaposlenih
lahko vodi v čustveno preobremenjenost).
- Več težav pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.
- Več težav pri ponovni integraciji v delovni proces po daljši
odsotnosti.
- 39 % strokovnih delavcev razmišlja o menjavi zaposlitve!
- Želja in potreba po dodatnem strokovnem izobraževanju oz.
individualni ali skupinski superviziji.
3. ZAPOSLENI
Najpogostejši viri stresa: pretirana delovna obremenitev,
premajhen zaslužek, nemožnost odločanja o svojem delu, premalo
priznanja za opravljeno delo, pomanjkanje razumevanja in
podpore v delovnem okolju.
Večja stopnja odtujenosti od dela (instrumentalen odnos do dela),
občutki zdolgočasenosti, otopelosti, pomanjkanje veselja do dela.
Večja stopnja nezadovoljstva z zdravstvenim stanjem, več
koriščenja bolniške odsotnosti (tudi zaradi nezadovoljstva z
delom).
Doživljanje stresa in izgorelosti kot stigma.
Zgolj 10 % zaposlenih je zadovoljnih s pozornostjo, ki jo v njihovih
podjetjih namenjajo problematiki doživljanja stresa na delovnem
mestu.
Pregled aktivnosti projekta
– Identifikacija primerov domačih in tujih dobrih praks na
navedenih področjih psihosocialnih tveganj
• Predstavitev primerov dobrih praks na uvodni delavnici, kamor smo povabili
različne deležnike
• Publikacija izbranih domačih in tujih dobrih praks – nabor domačih in tujih
dobrih praks
• Izvedba dveh motivacijskih delavnic za nabor podjetij, ki so pripravljena
sodelovati v pilotskem projektu
• Mednarodna okrogla miza – prispevki domačih in tujih strokovnjakov
Obstoječi ukrepi in dobre prakse
-
-
-
-
-
Pravilna in pravočasna informiranost: jasna opredelitev vlog in odgovornosti.
Redni evalvacijski sestanki, na katerih so zaposleni seznanjeni z delovno
uspešnostjo, načrti za prihodnost in kjer celoten delovni kolektiv lahko predstavi svoja
mnenja, težave in predloge.
Redni letni razgovori na vseh nivojih z vsemi zaposlenimi -> prenos ciljev podjetja na
vse zaposlene, izboljšanje motivacije za delo, spodbujanje zaposlenih k izražanju
mnenj in idej, pridobivanje jasnih povratnih informacij o učinkovitosti vodenja podjetja.
Prilagajanje delovnih mest delavcem (invalidom): rotiranje v okviru delovnega
procesa (manj repetitivnih gibov in ergonomskih obremenitev, poznavanje celotnega
procesa dela) –> zmanjševanje negativnih posledic absentizma.
Evidentiranje izobraževalnih potreb: kaj je tisto, kar zaposleni resnično potrebujejo ->
organizacija specifičnih delavnic. Izobraževanja za vodje (“mehke” socialne veščine
vodenja, konstruktivno reševanje konfliktov...)
Organizacija internih izobraževanj, usposabljanj in uvajanja inovativnih pristopov
promocije zdravja na delovnem mestu.
Obstoječi ukrepi in dobre prakse
-
-
-
Kratki rekreativni odmori oz. aktivni počitek (5 -10 min) za delavce v proizvodnji.
Redno izvajanje predhodnih, obdobnih in kontrolnih zdravniških pregledov, analiza
vzrokov za povečan absentizem, izvajanje preventivnih ukrepov.
Vodeni razgovori po daljši bolniški odsotnosti (pomen standardiziranih vprašanj in
primerne usposobljenosti vodje razgovora): zaposleni dobi potrditev o pomenu
njegovega dela, lažja organizacija dela v bodoče.
Natančna pravila o nadomeščanju in samostojno odločanje o porazdelitvi del med
člani delovne skupine.
Ustrezen in transparenten način ocenjevanja in nagrajevanja delovne uspešnosti:
“beseda ima največjo moč”.
Prilagodljiv delovni čas: čas prihoda in odhoda, fleksibilni delovni odmori, skrajšan
delovni čas zaradi družinskih obveznosti, fleksibilno koriščenje rednega in izrednega
dopusta, delo od doma.
Pridobitev certifikata “Družini prijazno podjetje”, pooblaščenec za vprašanja
usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, otroški časovni bonus...
Spodbujanje neformalnega druženja med zaposlenimi: praznovanja, izleti, pikniki.
Pregled aktivnosti projekta
• II. Pilotski projekti
– Organizacija in izvedba pilotskih projektov po posameznih
področjih v izbranih podjetjih (prenos 6 dobrih domačih in/ali tujih
dobrih praks v poslovno prakso) – november 2011 – april 2012
– Izvedba brezplačnega telefonskega svetovanja za podjetja na
številki 080 3593 – november 2011 – april 2012
– Analiza in vrednotenje pilotskega projekta – evalvacijsko poročilo
– Priprava celovitega modela preprečevanja psihosocialnih tveganj
na delovnih mestih (smernice in programi aktivnosti za uvajanje
strategij, metodologij, orodij in praks v obstoječe poslovne
prakse)
Pregled aktivnosti projekta
II. Pilotski projekt
Aktivnosti pilotskega projekta:
• Podrobnejši pregled ukrepov, ki jih izbrana podjetja že izvajajo za preprečevanje
psihosocialnih tveganj na delovnih mestih
• Razlogi za uvajanje dobre prakse v dobro prakso podjetja na področju psihosocialnih
tveganj s poudarkom na posebej izpostavljenem področju psihosocialnih tveganj
• Priprava predlogov za izboljšanje na področju zmanjšanja psihosocialnih tveganj
• Nadaljnji ukrepi oz. smernice v podjetju
• Oblikovanje celovitega modela preprečevanja psihosocialnih tveganj v poslovno
prakso
• Evalvacija izvedbe pilotskega projekta
Kako potekajo prvi koraki sprememb
•
•
•
•
•
Vključeni iz vseh nivojev v podjetju
– Zaposleni
– Vodje
– Direktor ali kolegij
Spremembe v odkrivanju bistva iz analize stanja, kaj potrebno takojšnje
obravnave
Izhajamo iz okolja, ni možno prenašati prakso
– Poslovni model podjetja
– Potrebe podjetja, izhajati iz njihove strategije podjetja in sedanjega
stanja
Ciljno usmerjeno reševanje problemov
Zadovoljni, ker se lahko pogovarjajo, osredotočijo na pomembne in na ne
nujne zadeve in ker dobijo takoj konkretne rezultate
Uporabnost za mala in srednja podjetja
• Razumevanje različnih vlog v podjetju
• Lastnik
• Direktor
• Vodja
• Zaposleni
• Kultura podjetja in s tem povezani vsa psihosocialna tveganja
• Vloge vodje in razvoj kompetenc vodje
• Individualni in organizacijski simptomi – katere želimo ali ne želimo
spremeniti?
Pregled aktivnosti projekta
• III. Izobraževanje in usposabljanje
– Usposabljanje za vodstvene delavce (3 enodnevna
usposabljanja) – prva polovica leta 2012
– Usposabljanje za strokovne delavce (40-urno kombinirano
usposabljanje) – prva polovica leta 2012
– Usposabljanje za zaposlene (nabor vsebin za krajša
usposabljanja zaposlenih) – prva polovica leta 2012
– Priprava praktičnih in uporabnikom prijaznih informacij in gradiv,
objava na spletni strani projekta razvoj-msp.si
Pregled aktivnosti projekta
• IV. Izobraževanje in obveščanje javnosti
– Promocija projekta – objava dogodkov, gradiv in prispevkov na
spletni strani partnerjev in na spletni strani projekta razvoj-msp.si
– Gradiva:
• Publikacija: Analiza stanja psihosocialnih tveganj na delovnih mestih v mikro,
malih in srednje velikih podjetjih – junij 2011
• Publikacija izbranih primerov domačih in tujih dobrih praks “Obvladovanje
psihosocialnih tveganj na delovnih mestih” – oktober 2011
• Gradivo za usposabljanje vodstvenih delavcev v podjetjih – pomlad 2012
• Gradivo za usposabljanje strokovnih delavcev v podjetjih – pomlad 2012
• Gradivo za usposabljanje za zaposlene v podjetjih – pomlad 2012
LEP DAN VAM ŽELIM
IN
HVALA ZA POZORNOST
Andreja Kitek