Transcript lokostrelci-trener-in-psiholog

Vloga trenerja v
vrhunskem
lokostrelstvu
Izr.prof.dr. Matej Tušak,
Samo Medved
DELOVANJE TRENERJA
Glavna naloga trenerja je pripraviti
tekmovalni načrt, ga izvajati in
nadzirati napredek tekmovalcev.
Učenje pravilne strelne tehnike, izbor
materiala,nastavitev opreme ter
priprava športnika( fizična,psihična in
tehnična) so področja,ki zahtevajo
poznavanje različnih področij
trenerskih znanj.
TEKMOVALNI NAČRT
Trenerstvo je odgovorno delo,zato
zahteva celega človeka. Trener ni
odgovoren samo za tekmovalni
napredek in doseganje načrtovanih
ciljev, marveč tudi za osebnostni
razvoj svojih
tekmovalcev(izobrazba…)
Tekmovalni načrt, s katerim seznani
tekmovalca(določitev dela in
ciljev)mu pomaga pri odgovornem
trenerskem delu.
RAZNOLIKOST ZNANJ
Trener ne more 100% obvladati vsa
področja.Zato mora sodelovati z
različnimi strokovnjaki(trener za
fizično pripravo,psiholog,zdravnik..)
Dober trener ima le okvirna znanja
vseh področij, sodeluje s
strokovnjaki, ki jih vključi v
team.Vedno pa je trener “glavni”, saj
je odgovoren za izvedbo
tekmovalnega načrta in tekmovalčev
napredek.
USPEH
Spomni se puzzle sestavljanke:
Vse je bolj enostavno, če lahko najprej
vidiš celo sliko (Dryden, 1999)
Potrebno je imeti vizijo, kako priti do
uspeha. Naključnih uspehov je
malo,so kratkotrajni-pravi uspeh se
doseže z načrtovanim delom.
ZAKAJ SODELOVATI S PSIHOLOGOM?
V trenerjevem delu mora imeti športni
psiholog posebno mesto, saj gre pri našem
športu za psihično zelo zahteven šport.
Primarni cilj sodelovanja s psihologom je
pomoč pri športnikovi realizaciji dosežkov s
treninga na tekmovanje.
Optimalni cilj je 100% napredek, kar naj bi
dosegli sistematično in ne zgolj naključno.
Športnikov nastop je posledica niza faktorjev,
ki izvirajo tako iz okolja kot iz športnika
samega. Nastop na tekmi je cilj vsega
športnega udejstvovanja
Odkriti pomembne dejavnike, ki
determinirajo športnikov nastop.
Ne sme biti naključnosti
VLOGA PSIHOLOGA, TRENERJA IN ŠPORTNIKA
Vloga psihologa predstavlja dopolnitev vloge trenerja,
psiholog kot ekspert za psihično pripravo v str.teamu.
Psihična priprava, ki sledi analizi predtekmovalnega
vedenja in analizi športnikovih značilnosti, je vedno
precej INDIVIDUALNO zasnovana.
Športni psiholog in športnik morata SKUPAJ skozi
konstantno delo priti do nekaterih zaključkov, kako
zasnovati čim bolj optimalno individualno psihično
pripravo.
Pri formiranju psihične priprave
so pomembni vsi trije:
športnik, psiholog in trener
Fokus pred
strelom,Andres Gomez
UVAJANJE PSIHIČNE PRIPRAVE V TRENAŽNI
PROCES PRI PRIPRAVI NA POMEMBNA
TEKMOVANJA V LOKOSTRELSTVU
Cilji:
tekmovalci morajo skozi proces postati sposobni prevzeti
odgovornost za svoj razvoj in psihično pripravo
najpomembnejše je povečati tekmovalčevo samozavest. To je prvi
korak na poti k izboljšanju vseh ostalih sposobnosti.
bistvene psihološke kvalitete, ki pripomorejo k večji uspešnosti, so
spretnosti, ki se jih da s pravilnim pristopom izboljšati
psihološke spretnosti izboljšujemo le skozi sistematičen trenažni
proces
Lokostrelstvo je en
izmed psihično
najzahtevnejših
športov
PSIHIČNA PRIPRAVA NA VELIKO TEKMOVANJE JE
SESTAVLJENA IZ:
bazične psihične priprave
specialne psihične priprave
Uspešnost na tekmovanju
Pripadnost ekipi,zadovoljstvo
PLAN PSIHIČNE PRIPRAVE
analiza športnikovega vedenja.
ustreznost aktivacije in nivo samozaupanja
pred tekmo.
optimalnost športnikovega vedenja je odvisna
od količine stresa
načrt psihične priprave.
psihična priprava poteka skladno z
zastavljenimi cilji.
večino vaj opravi športnik sam, stalno pa v
skupnem sodelovanju s psihologom kontrolirata
trenutno stanje
večino športnikove psihične priprave lahko
športnik izvaja samostojno.
CILJ PSIHIČNE PRIPRAVE
Optimalni cilj je 100 % povečanje
zanesljivosti optimalnega
individualnega nastopa, kar naj bi
dosegli sistematično in ne zgolj
naključno.
Navijanje, tovarištvo,
pripadnost,emocije
Multidimenzionalna
narava anksioznosti
 Kognitivna anksioznost
(stanje, poteza) –
mentalna (doživljajska)
komponenta
 Somatska anksioznost
(stanje, poteza) – fiziološki
(efektivni) del
anksioznosti; odraža se s
stopnjo fiziološkega stresa
Zakaj se anksioznost pojavi?
Strah pred neuspehom
Strah pred USPEHOM (pritiski medijev
!!!,staršev…)
Strah pred strelom vsake puščice(ali bo Ok)
Prenizka samozavest, samozaupanje, dvom v
lastno kompetentnost
Pritiski medijev,okolja
pomembne tekme,
trenerskega nadzora
Opazovanje anksioznosti
 Fiziološki indikatorji – mišična napetost,
zvišanje srčnega utripa, potenje, kratko, plitvo
dihanje, suha usta, težnja po bruhanju, motnje
prebavnega sistema, itd.
 Psihološki indikatorji – občutja negotovosti,
tesnobe, nedoločenega strahu in nemira.
 Vedenjski indikatorji – motorični kanal
(obrazna mimika, drža, kretnje) in verbalni
kanal (komunikacija).
Predtekmovalna anksioznost
stanje
predtekmovalne
anksioznosti,
čas do
tekmovanja,
kognitivna
anksioznost( lahko
jo kontroliramo)
somatska
anksioznost(nazaved
-na)
e
Odnos med anksioznostjo in
uspešnostjo na tekmovanju
Korejka Kwak,Antalya 2009
Teorije odnosa med
anksioznostjo in uspešnostjo
LEGENDA:
 Inverted U
theory - Teorija
obrnjenega U-ja
 Drive theory Drive teorija
 Performance –
uspešnost
nastopa
 Arousal –
aktivacija,
zbujenost, stres
Faze in Hardyev 3D model
kritične točke
 Če je stanje
kognitivne
anksioznosti visoko,
z naraščanjem stanja
somatske
anksioznosti pride do
drastičnega
poslabšanja
tekmovalne
uspešnosti.
 Če pa je stanje
kognitivne
anksioznosti nizko, do
takega preloma ne
pride.
uspešnost nastopa
krivulja uspešnosti
somatska
anksioznost
kognitivna
anksioznost
Pritisk medijev in javnosti
pred lokostrelsko tekmo
“Že nastop na domačem
strelišču je dovolj velik
razlog za velika
pričakovanja in pritiske.
Če je tekmovanje
posebno pomembno in
gre za olimpijski nastop,
je zadeva še toliko
težja”
“Razočaranje je bilo res
veliko. Po tekmi sem bil
v "komi. Brezciljno sem
se vozil v avtobusu ure
in ure".
(Po olimpijskem nastopu
Paula Vermierena v
Atlanti 97)
DELOVANJE MOŽGAN IN STRES
V zadnjih dvajsetih letih je prišlo do velikega
napredka v razumevanju delovanja možganskih
hemisfer. Še posebno kako se leva in desna
hemisfera odzivata na stresne situacije.
Leva hemisfera je analitični center, kjer informacije
potekajo zaporedno. Tu sta locirana tudi centra za
govor in matematiko.
V desnem delu možganov se povezujejo v celoto
prostorske funkcije, vzporedno potekajoče
informacije ter uporabljanje predstavljanja.
specializirana je za kontrolo že naučenih gibanj.
Ko je aktivna leva
hemisfera,
– je pozornost usmerjena
notranje, združujoč
pretekle predstave s
planiranjem prihodnjih.
Ko ima kontrolo desna
polovica, je pozornost
usmerjena na trenutno
izvedbo določenega
elementa. Z drugimi
besedami: pri učenju
novih elementov je
aktivnejša leva polovica
(analizator), na
tekmovanju pa desna
(povezovalec).
Desna hemisfera –
povezovalec– nadzira način kako športnik
povezuje določene dele
neke spretnosti v
kompleksno celoto.
– Desna polovica prebere
informacije, ki so shranjene
v levi polovici zaporedno ter
jih poveže v eno
kompleksno predstavo.
– specializirana je za kontrolo
že naučenih gibanj.
– bolje, da TRENERJI
uporabljajo manj verbalnih
informacij in več
neverbalnih.
KAKO SE KAŽEJO RAZLIČNE NAPETOSTI?
Multimodalni model uravnavanja stresa (Davidson in Schwartz, 1976)
levo-hemisferična, psihična
napetost
posamezne misli, ki se jih ne
moremo znebiti, izbruhi jeze
ali posamezni napadi obupa,
samopomilovanja
levo hemisferična, fizična
napetost
specifične bolečine v mišicah
ali drugje v telesu
desno hemisferična, psihična
napetost
podobe katastrofe, predstave
neuspeha,
splošna
depresivnost, »danes ni moj
dan« počutje
desno hemisferična, fizična
napetost
splošno slabo počutje, slabost,
plitvo dihanje, šibkost
Stres na tekmi
Stres formula 1:
D iz okolja-vzburjenje-negativne misli
= stres
Stres formula 2:
D iz okolja-negativne misli-vzburjenje
= stres
TRI POTI K OBVLADOVANJU
TEKMOVALNEGA STRESA
1. Spreminjanje okolja,
2. Spreminjanje stopnje vzburjenosti
3. Spreminjanje negativnih misli.
Skozi vse tri možnosti je potebno poiskati pravo. Včasih to pomeni
vse tri hkrati. Odločiti se je treba, koliko adaptirati okolje in
koliko sebe, ali uporabimo telesno tehniko ali kognitivno tehniko.
Če se stres pojavi po stresni formuli 1, je bolje uporabiti prvo.
Če pa se pojavi na način kot ga prikazuje formula 2, je bolje
uporabiti kognitivno tehniko.
Matija
Žlender
1. TEHNIKE OKOLJA – ZUNANJA
REDUKCIJA STRESA
Zmanjševanje negotovosti
(strukturiranje predtekmovalne
situacije, postavitev predtekmovalne
procedure,predhodni ogled
strelišča,internet,informacije….)
Zmanjševanje pomembnosti
tekmovanja- “ah, saj je samo ena
tekma, še veliko bo podobnih”
TEHNIKE OKOLJA:
Predtekmovalna procedura
rutina se začne izvajati ob določenem povodu.
To je lahko določen čas, določen dogodek ali
določena aktivnost, ki jo lokostrelec vedno
izvede pred tekmo.
vključuje tudi miselno predstavljanje
(vizualizacija) optimalne izvedbe nalog, ki jih
čakajo na tekmi
tekmovalci morajo pridobiti optimistično
razpoloženje glede svojega nastopa (morajo
verjeti v svojo uspešnost)
tekmovalci naj bi imeli v mislih seznam
opravil, ki jih morajo izvršiti tekom
tekmovanja (npr. pregled opreme(lok,puščice,
oblačil,…). Tako svojo pozornost usmerijo v
konkretne naloge in nimajo časa razmišljati
preveč o samem nastopu.
Rutina vključuje telesno in mentalno
ogrevanje, natančen načrt vaj in predvsem
predvidene strategije, če kaj ni OK.
Vraževernost, rituali….verjetje v uspeh,
Priprava na strel in optimalno izvedbo
2. SPREMINJANJE STOPNJE
VZBURJENOSTI:
KAKŠNA JE OPTIMALNA AKTIVACIJA?
Ali znamo odkriti tremo,
takrat ko se pojavi (marsikdaj
si jo razložimo kot lastno
neuspešnost ali dvom vase)?
Ali znamo poiskati ustrezno
ravnotežje med napetostjo in
sproščenostjo?
Izkušeni trener zna
pomagati svojemu
varovancu
Mario Codispotti v
Ljubljani, 2009
JE AKTIVACIJA USTREZNA?
Učinek
katerekoli
oblike
pomiri,
poveča
Analiza,strategija in sproščanja:
pretok krvi, s čimer mišicam
dogovor
zagotovi kisik, zniža mišični
Trening selekcije
tonus, umiri dihanje in delovanje
V Vavti vasi
srca, ima pozitiven vpliv na
počutje in predvsem zmanjša
prisotnost negativnih misli
Če je aktivacija prenizka:
aktivnost, ki zviša delovanje srca,
pospeši dihanje, in ki je hkrati
eksplozivna, a ne prenaporna (npr.
poskoki,šprinti,šaljiva rokoborba),
in pa malo razmisleka o nastopu –
npr. še enkrat premislit o
strategiji, vizualizacije, pogovor o
nastopu, glasno spodbujanje,
kriki….
Zmagovit nastop, Jan Rijavec,2009
KAKO ZNIŽATI PREDTEKMOVALNO
ANKSIOZNOST?
S pogovorom
S poslušanjem glasbe in cd(sprostitev)
S sprehodi...kakršnakoli blaga fizična aktivnost
S tuširanjem s toplo vodo
Z meditacijo
biofeedback metoda
progresivna mišična relaksacija
dihalne vaje (dihanje je edina avtonomna telesna funkcija, ki jo lahko
reguliramo!! – koristno, če znamo to tudi izkoristiti); to se lahko izvaja tudi
na tekmovanju
avtogeni trening – močnejša oblika sprostitve, neprimerna za čas tik pred
tekmovanjem, gre za uravnavanje telesnih funkcij preko avtosugestij
TELESNO OBVLADOVANJE
STRESA
Avtogeni trening
Sprostitev z uporabo prispodob
oz. vizualizacije
Hipnoza
Dihalne tehnike
Tehnika progresivne sprostitve
Bio-feedback metoda sproščanja
Avtogeni trening

Zelo malo ljudi ve, da gre za znanstveno metodo, ki
temelji na nekakšni samosugestiji, samohipnozi, s katero
poskušamo prenesti moč nekaterih predstav na človekov
organizem. Tako posameznik prenese predstavo o nekem
občutku v telesu v dejanski, subjektivni občutek, ki pa ga
nato lahko objektivno zazna tudi opazovalec
Avtogeni trening obsega šest vaj, ki jih je potrebno usvojiti in ki ob rednem
in sistematičnem vadenju prinesejo številne ugodnosti – med njimi je
seveda daleč najpomembnejša izboljšana sposobnost spoprijemanja s
stresom in zato zmanjšani negativni psihični in fizični učinki stresa.
Ob dolgotrajnem vadenju lahko s pomočjo avtogenega treninga
dosežemo med drugimi tudi naslednje učinke, ki so posledica stresa –
znižanje krvnega tlaka, umirjanje bitja srca, bolj umirjeno in enakomerno
dihanje, znižamo mišični tonus, z znižano depresivnostjo in kontrolo
čustev izboljšamo počutje.
Trening sproščanja v Planici
KORISTI
PREDSTAVLJANJA
- VIZUALIZACIJE
dodatek k fizični vadbi
ponuja dobro zamenjavo (npr. ob poškodbi, odsotnosti na
strelišču, trening priprave na upravičenje vloge favorita na
pomembni tekmi)
omogoča ti preizkusiti nekatere gibe preden jih resnično narediš
preko vadbe na mirnem prostoru te tudi umirja in koncentrira
vizualizacija zmage ali dobrega rezultata, npr. doseganja
medalje vzpodbuja motivacijo in podira psihične meje
uporabljaš ga kot snemalec-rekorder gibanja
omogoča popoln nadzor nad zunanj.in notran.pogoji in kvaliteto
izvedbe – lažja miselna regul., hitrost, sprotno popravljanje ipd.
razvija odpornost na anksioznost na tekmi (priprava na težave,
izdelava strategije za reševanje težav, dvig zaupanja v rezultat)
Navodila za ustrezno vizualizacijo
Začeti moramo s sproščanjem.
Ostati moramo budni.. koncentracija.
Uporabimo sedanji čas.
Postavimo realistične cilje
Postavimo specifične cilje
Uporabljajmo vse vrste senzoričnih predstav. Vid, sluh,
okus, vonj,…
Vizualizirajmo pri pravi hitrosti.
Vadimo redno. Neredna mentalna vadba ima zelo majhen
učinek. Če je mogoče, naj bo vizualizacija izvedena vsak
dan v istem času in naj traja enako dolgo.
Vizualizacija naj bo prijetna. Če se zalotite, da ste med
mentalno vadbo vznemirjeni, ali da se dolgočasite, morate
ustaviti ali pa spremeniti svoj program k raznim drugim
vidikom športne spretnosti.
TEŽAVE PRI PREDSTAVLJANJU
Problem: Če si predstavljaš napako pri elementu in jo na ta način
vadiš, zmanjšuješ verjetnost dobre izvedbe
Rešitev: Začni znova in postopno popravljaj predstavo tako, da boš
dosegel zaželen rezultat.
Predstavljamo si idealno
tehniko strela
Problem: Zadnja izkušnja na konkretni tekmi je negativna
(ponesrečen nastop), ne moreš je spraviti iz glave
Rešitev: Ponovi v mislih pretekel nastop in ga v mislih popravi tako,
da se bo končal pozitivno
Problem: imaš občutek, da so se vsi kinestetični občutki izgubili.
Pred nastopom ne veš ničesar več.
Rešitev: Razdeli element v več delov. Vizualiziraj preprostejše dele,
lahko tudi večkrat zapovrstjo:
HIPNOZA
hipnozi govorimo takrat, ko hipnotizer "pripelje" oz. poglobi
posameznika v sproščeno in hipnotično stanje. To stanje lahko
variira od lažjih hipnotičnih stanj, v katerih se športnik zaveda
pravzaprav vsega, do globokih stanj, kjer je zavest športnika
popolnoma izključena. Športnik je v takih stanjih izredno dojemljiv
za hipnotizerjeva (psihologova) navodila in sugestije.
V stanju hipnoze je zaradi izločenosti zunanjih dražljajev in velike
koncentracije tudi močno povečana športnikova predstavljivost,
zato jo pogosto uporabljamo za mentalni trening. Najpogosteje v
teh sproščenih stanjih športnik vizualizira nastop in tekmovanja, se
miselno uči nove tehnike ipd.
Posthipnotične sugestije so npr.:
"Ko bom na strelni črti, se bom počutil sproščenega, zaupal
bom vase.
Kadar se dotaknem ščitnika za prsi, bom v trenutku
sproščen in popolnoma skoncentriran.
Ko bom zaslišal signal za streljanje, bom začel uživati."
Dihalne tehnike
So NAJPOGOSTEJŠI način
sproščanja napetosti.
So izredno PRAKTIČNE, saj
jih športnik zelo lahko
vključi v svojo
Med vajami dihanja morda lahko
predtekmovalno psihično
omenimo naslednje:
pripravo kar na terenu,
umirjenost dihanja
kjer se ogreva in pričakuje
dihanje s štetjem
začetek tekme oz.
nastopa,pred odhodom na trebušno in prsno dihanje
linijo,pred vsako izstreljeno kontrola ritma dihanja 3:1:3,
puščico).
4:2:4 ali 6:3:6
dihalni sprehod po telesu (kjer
športnik globoko vdihne in si
Dobra preskrba s kisikom
predstavlja, kako gre vsak izdih v
pa obratno pospeši
kroženje krvi in omogoča posamezen del telesa, prvi izdihi
gredo v prste na rokah in nogah,
športniku večjo
nato v dlani itd)
mobilizacijo energije,
zato se tudi počuti
Poudarjeni
izdih
za
učenje
močnejšega, čuti več
odstranjevanja previsoke napetosti
svežine, pogosto postane
na hitro
zaradi vsega tega tudi bolj
samozavesten.
Tehnika sistematične desenzitizacije
Psihologi z njo pogosto odstranjujejo predvsem fobije, druge
strahove, občutke tesnobe ter še nekatera druga neprijetna
čustvena stanja, v športu pa z njo odstranjujemo precej neprijetne
športne strahove (pred poškodbo, pred bolečino, pred
nasprotnikom, pred neuspehom), ki včasih že dobijo razsežnosti
pravih fobij.
Tehnika sistematične desenzitizacije je pravzaprav sestavljena iz
uporabe tehnik relaksacije ter običajno vizualizacije.
Gre za proces postopnega odstranjevanja negativnih emocij.
Situacijo, ki v lokostrelcu izzove npr. strah ali anksioznost,
razgradimo v več (npr. deset) faz oz. problemskih situacij glede na
intenzivnost negativne emocije, ki jo izzovejo. Tako npr.
intenziven strah pred zgrešenim strelom(nulo) pri športniku
razdelimo v strah in občutke anksioznosti na 10 stopenj.
Lokostrelca najprej rahlo sprostimo, mu sugeriramo prijetne
občutke sproščenosti, zaupanja vase in popolne sigurnosti. Sledi
faza, v kateri "predelamo" situacijo za situacijo. Začnemo z
najmanj problematično, nato nadaljujemo do zadnje faze, ki
športniku izzove največ strahu. Največkrat taka "predelava"
situacij lahko traja več dni ali celo tednov, saj je potrebno večkrat
ponavljati vsako problemsko situacijo, da bi negativni občutki
izginili.
Bio-feedback metoda
Najpogosteje so merili galvansko kožno reakcijo
(elektrodermalno reakcijo oz. spremembe v prevodnosti
kože), ki se spreminja pod vplivom športnikovih čustvenih
sprememb. Inštrument, ki je preko elektrod povezan s
športnikovo kožo (na prstih), oddaja zvočne ali
svetlobne signale različnih frekvenc oz. barv, kar nas ves
čas informira, ali se sproščamo oz. nasprotno
vzburjamo.
Športnik se udobno namesti in se poskuša naučiti sprostiti,
pri čemer konstantno dobiva povratno informacijo. Ko mu
uspe znižati napetost na minimum, lahko s spremembo
občutljivosti inštrumenta nalogo oteži in v nadaljevanju
poskuša relaksacijo še poglobiti.
Bistvo tehnike je, da se športnik sam nauči
sproščanja, kot pomoč pa ima stalno
povratno informacijo.
3. KOGNITIVNO OBVLADOVANJE
STRESA
Zavedanje negativnega samogovora
Pet glavnih kategorij negativnih misli:
zaskrbljenost zaradi nastopa, še posebno v
primerjavi z drugimi športniki
nezmožnost odločanja, ker je preveč različnih
možnosti
športnik postane preokupiran z fizičnimi znaki, ki
kažejo na stres
premišljevanje o možnih posledicah zaradi
slabega nastopa, kar vključuje tudi
neodobravanje, kazen, izgubo zaupanja,…
misli o neustreznosti, ki lahko vključujejo samokritiko ali samo-krivdo
ZAUSTAVLJANJE MISLI
IDENTIFICIRATI NEG. MISLI
ZAUSTAVITI NEG: MISLI
– določiti jasen znak, ki športniku pomeni STOP
(glasna beseda, tlesk s prsti…)
NEGATIVNE MISLI NADOMESTITI S
POZITIVNIMI
– športniku pomagaš najti realistične misli, ki
nadomestijo negativne misli
– tehniko je potrebno vaditi tudi v namišljenih
okoliščinah, najprej pustiš, da se negativne misli
razvijejo, nato daš znak, ki pomeni stop in
končno zamenjaš preusmeriš um na nekaj
produktivnega
– uporaba tehnike na tekmovanju
RAZUMNO RAZMIŠLJANJE
Tehnika je uporabna v primerih, ko se športnik
ne more znebiti negativnih mislih in jih zamenjati
s konstruktivnimi. V takšnih primerih so
negativne misli že tako zakoreninjenje, da
športnik slepo verjame, da so resnične.
Nerazumne misli imajo naslednje oblike:
dobri športniki nastopajo brez napak, jaz sem
pravkar naredil napako, nisem dober športnik
vse kritike so slabo namerne, trener me je
pravkar kritiziral, hoče mi škodovati
zmaga je glavni cilj v športu, nisem zmagal, sem
poraženec…
Nerazumne misli je potrebno nadomestiti z
razumnimi!!!
PAMETNI GOVOR
Obstaja še nekaj drugih kognitivnih tehnik za obvladovanje stresa.
Ena izmed njih je tudi ''vcepitev stresa'' (Stres Inoculation).
Tehnika pomaga razviti hierarhijo stresa.
Vključuje deset do petnajst specifičnih dogodkov, ki povzročajo
različno stopnjo napetosti. Dogodki so rangirani od najmanj
stresnega do najbolj stresnega.
Športniki dogodke povežejo z negativnimi mislimi, ki so jih doživeli
ob njih.
Nato morajo razviti pozitivne samougotovitve in jih zamenjati z
negativnimi, ki so napisani na listu. Podrobno jih morajo proučiti.
Športnik začne z najmanj stresno situacijo. V mislih si jo poskuša
predstavljati. Skuša občutiti stres, ki bi ga v realnosti doživljal.
Nato uporabi tehniko sproščanja in tehniko zamenjave negativnih
misli s pozitivnimi. To nadaljuje toliko časa, dokler ne občuti več
napetosti ob tem dogodku.
Tako se loti vsakega naslednjega dogodka.
MOTIVACIJA=cilj x
Samopodoba
Sestavni del motivacijskega procesa je vedno tudi cilj.
Mnogi nimajo jasnega cilja in začrtane jasne poti, kaj
hočejo
poleg specifičnosti in težavnosti postavljenih ciljev pomembni
še nekateri drugi atributi:
-čim večja specifičnost cilja,
-ustrezna težavnost cilja,
KAKŠEN JE -trenerjeva podpora,
DOBER
-povratna informacija o uspešnosti,
CILJ?
-nagrajevanje,
-sodelovanje v procesu postavljanja ciljev,
-čim manj stresa in konfliktov.
ZADOVOLJSTVO MED
NASTOPOM
Močnejši, kot so
posameznikovi
občutki
ZADOVOLJSTVA s
ciljem….močnejša je
motivacija
Kot izjemno močan je
notranji cilj-uživanje…
a kako priti do njega,
ko ti ne gre
Klemen Šetina je v dvoboju s
olimpijskim prvakom
Rubanom nesporno užival!
SAMOZAVEST, pomemben element
motivacije
Samopodobe ne smemo oddvojiti iz procesa
motivacije, saj je prav tu pri učenju samopodobe
pogosto razlog za športnikovo pasivnost oz.
aktivnost.
---aktivnost je lahko možnost samopotrditve za
športnika in s tem izboljšanje njegove
samopodobe
---po drugi strani pa lahko tudi izvor močne
frustracije, ki zniža že tako slabo mnenje o sebi
in prisili športnika v umik, pasivnost in
zavračanje.
NALOGA TRENERJA:
Trener poskuša športnikovo samopodobo graditi
na intraindividualni primerjavi (npr. danes IN
pred pol leta).
Trener namreč NE izzvzame športnika iz
frustracijskih situacij, pač pa ga nauči
POSTOPNO soočati se z njimi.
Pomembna je
predvsem
samozavest in ekipni
duh
Lokostrelstvo je šport, kjer
odloča število zadetih
krogov.
Pravilna in na oko lepa
tehnika streljanja nam sama
po sebi ne zagotavlja
uspešnega nastopa.
Samozavesten lokostrelec
bo tudi s slabšo tehniko
dosegal odlične rezultate!
Dober lokostrelec ustreli
veliko krogov!
“Če nisi dovolj
samozavesten, ne moreš
dobro tekmovati. “
Andrej Zupan, 2009
(zadovoljstvo in
samozavest ob odličnih
zadetkih)
VRHUNSKI REZULTAT
ZMAGOVALNI NASMEH
SAMOPODOBA
KOT FILTER
SEM, KAR VIDIM
IN
VIDIM, KAR
HOČEM BITI.
STRATEGIJE MOTIVIRANJA V
LOKOSTRELSTVU
Motivacije za učenje ne smemo obravnavati ločeno od
nekaterih drugih vsebin. Poudarek je na področjih:
- Spreminjanje VEDENJA, motorično učenje
(ojačevanje, kaznovanje, ignoriranje)
- ODNOS trener-športnik,
- SAMOPODOBA športnika in seveda
- Postavljanje ustreznih CILJEV.
SPREMINJANJE VEDENJA ŠPORTNIKA
Tehnike nagrajevanja in kaznovanja. Tehnika vodi do rezultata le
takrat, kadar jo trener izvaja pravočasno in konsistentno za
popolnoma jasne, specifične oblike športnikovega vedenja.
1.) trenutna oz. takojšnja ojačitev,
2.) ohranjanje konsistentnosti v ojačevanju,
3.) odzivanje na TRUD in vedenje bolj kot na dobro oceno,
4.) ojačanje reakcij, ki so blizu oz. podobne pravilnim odgovorom,
5.) nekumulativnost procesa učenja (vzponi in padci)
6.) uporaba ojačanja za ohranjanje že naučenega.
KAZNOVANJE
Redko, ponuditi alternative ali rešitev
Samo za vedenja, ki jih ne smemo tolerirati, npr. nevarna in
destruktivna
samo pri tistih športnikih, kjer vse ostale možnosti vodenja
odpovedo
ODNOS TRENER-TEKMOVALEC
1. značilnosti STILA vodenja,
2. (ne)kompatibilnost odnosa,
3. pestrost in osebnost komunikacije,
številnost in razširjenost
komunikacij,
4. percepcija trenerja.
1. STIL VODENJA
Avtokratičnost
je nujna, omogoča
avtoriteto, formalnosti odnosa, možnosti
motiviranja športnika za učenje (manj notranje
motivirani),disciplino
Demokratski
dopolnilno, situacijsko vodenje
2.Kompatibilnost: trener-športnik
Kontrolna dimenzija se nanaša potrebo biti
nadzorovan ali nadzorovati druge.
Inkluzivna dimenzija se nanaša na potrebo po
navezovanju in tesnih oblikah komunikacije
čustvena dimenzija pa na potrebo po dajanju oz.
prejemanju naklonjenosti oz. pozornosti.
- Razlikujemo popolnoma
in delno nekompatibilna sodelovanja
Prilagoditi
se na različne športnike
POMEMBNO: KLJUČNA JE
PRILAGODITEV TRENERJA, KI
MORA REGULIRATI ODNOS!
TRENER NE MORE VEDETI VSEGA!
POTREBNO JE SODELOVANJE S STROKOVNJAKI DRUGIH PODROČIJ(BIOMEHANIKA;FIZIČNA PRIPRAVA,PRE_
HRANA..
3. Pestrost in osebnost komunikacije
Avtistično usmerjeni in preveč
nekomunikativni
trenerji ne omogočajo športniku razviti zaupanja vanje,
Preveč gostobesedni in radovedni,
lahko pri
športniku vzbudijo občutek neresnosti in neprofesionalnosti
(padec avtoritete) ter "nasilno" poseganje v njegove osebne zadeve.
Dober trener predvsem zna poslušati športnika
in mu pomagati, kadar on sam verbalno ali
neverbalno prosi za pomoč. Sicer pa vanj ne
sili. Zna pa videti, kdaj tekmovalec
“potrebuje” pomoč, četudi tega ne izrazi
verbalno
4. Percepcija trenerja
Kako športniki vidijo trenerja?
Negativna percepcija zmanjša
možnost učinkovitega učenja.
ŠE NALOGE ZA TEKMOVALCE
Prevetritev lastne strategije iskanje poti
do uspeha, ali sploh imam vizijo
Iskanje optimalnega okolja (kdo in kaj
koristi, kaj mi škodi)
Razvoj samoodgovornosti (jaz-moja
kariera)
Razvoj samodiscipline (sem naredil vse,
kakšen je moj odnos do treninga in
tekmovanja, dnevnik idr.
Kaj moram spremeniti pri sebi: vztrajnost,
samozavest, odločnost, agresivnost itd.
Meje realnosti, ali verjamem v uspeh,
kako?
Odločnost spremeniti na bolje!
HVALA ZA POZORNOST
In še veliko uspehov !