Socialno podjetništvo/socialna ekonomija

Download Report

Transcript Socialno podjetništvo/socialna ekonomija

Socialno podjetništvo/socialna ekonomija
Irena Zagajšek/Ekomunikacije
[email protected]
Terminologija
Podjetništvo – fr. entreprendre ( začeti, inicirati)
Socialno podjetništvo
Dobrodelništvo
Nevladne organizacije
Evropska komisja - tretji sistem /neprofitni sektor
Soglasje med ekonomijo in družbo, trajnostni razvoj vs
kratkoročnost in kopičenje bogatstva
Definicija: “Avtonomna neprofitna organizacija, ki s svojimi
storitvami ali produkti koristi družbi, ki generira profit,
vendar ga investira za nadaljni razvoj in je zato vezan na
njihovo družbeno poslanstvo “ (Bechetti&Borzaga 2010)
Vrednote
Sodelovanje, solidarnost, združevanje, družbena
odgovornost, skupne vrednote, pošteno
upravljanje, zaposlovanje, socialna
odgovornost….
Etičnost podjetij
Ne stori drugemu tistega kar si ne želiš, da storijo
Tebi.
Etično poslovanje prinaša duševni mir in
izboljšuje zdravje
Pohlep nadomesti s socialno odgovornostjo
Etično delovanje je uspešno in trajnostno
(Sri Sri Ravi Shankar, Ljubljana 2013)
Sodelovanje
Skupaj do uspeha
Storitve&produkti
Specifični produkti/storitve so namejeni
specifičnim porabnikom.
Uporabniki postanejo soustvarjalci storitev.
Koristi imajo tako podjetja kot tudi širša
družba.
Modeli v socialnem podjetništvu
Ameriški model - storitve, individualen
pristop
Evropski model – kolektivno podjetništvo
(zadruge, organizacije, vzajemne družbe)
Kitajska in države v razvoju – nevladne
organizacije
Socialno podjetje je hibrid ,
odvisen od namena, ciljne populacije in trgov.
Klasifikacije v socialnem podjetništvu
Socialna podjetja se delijo na :
profitna : neprofitna
tržna – civilno družbena - državna
izdelki : storitve
privatna:kooperativna: javna ….
4. pogoji za socialno podjetje
 1. profit ni omejen na delničarje, ampak se
porazdeli širše
 2 stranski učinki (spillover) takšnega podjetja imajo
pozitiven vpliv na okolico
 3 podjetniška funkcija je centralna
 4 ima učinkovito planiranje in vodenje (Grassl W. 2012)
PRIORITETE socialnega razvoja v državah članicah
EU (2010)
Avstrija : Zvišanje možnosti zaposlitve in podpora delavcem
ter podjetjem pri prilagajanju na globalne ekonomske
spremembe.
 Italija : Prilagoditve na spremembe na trgu z zvišanjem
produktivnosti, večjo prilagodljivostjo in konkurenčnostjo.

Švedska: Prilagajanje delovne sile za potrebe trga,
vključeavanje ranljivih skupin in izobraževanje za vključitev na
trg delovne sile, vzpodbujanje novih podjetij in vzpodbujanje
trans-nacionalnih izobraževalnih programov in zaposlitev.

Slovenija: Vlaganje v ljudi, bolj konkurenčno gospodarstvo
z manj regionalnimi razlikami, višjo stopnjo zaposlenosti, boljšo
socialno vključenost in višji življenjski standard.

3. člen
(opredelitev socialnega
podjetništva
in ciljev)
(1) Socialno
podjetništvo predstavlja trajno opravljanje dejavnosti socialnega
podjetništva ali trajno opravljanje drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji
zaposlovanja, s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem
storitev na trgu, pri čemer ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj
opravljanja dejavnosti.
(2) Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost in kohezijo, spodbuja
sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo, krepi inovativno sposobnost
družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih
problemov, zagotavlja dodatno ponudbo proizvodov in storitev, ki so v
javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna
delovna mesta ter socialno integracijo in poklicno reintegracijo najbolj
ranljivih skupin ljudi na trgu dela (cilji socialnega podjetništva).
Zakon o socialnem podjetništvu v Sloveniji, marec 2011.
Člen 4
(načela in zahteve
socialnega podjetništva)
 posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo
prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi člani po načelu en
član – en glas, neodvisno od deleža vloženega kapitala
(enakopravnost članstva)
 premoženje, dobiček in presežke prihodkov nad odhodki uporabljajo
za namene socialnega podjetništva in druge nepridobitne namene,
delitev dobička ali presežkov prihodkov pa ni dopustna ali je skladno
s tem zakonom omejena (neprofitnost delovanja);
 zagotavljajo preglednost finančnega poslovanja in notranje nadzorstvo
nad materialnim in finančnim poslovanjem (preglednost poslovanja);
 trajno delujejo v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti
(javno koristno delovanje).
Zakon o socialnem podjetništvu v Sloveniji, marec 2011.
Člen 5,6 (dejavnosti in
zaposlovanje)
 Zaposlovanje ranljivih, brezposelnih oseb
a) invalidov, katerih invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa;
b) brezposelnih oseb, pri katerih so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice
telesne ali duševne okvare ali bolezni in imajo zato bistveno manjše možnosti, da se zaposlijo ali
ohranijo zaposlitev ali v zaposlitvi napredujejo;
c) brezposelnih oseb, če so brez zaposlitve zadnjih 24 mesecev ali več (v nadaljnjem besedilu:
dolgotrajno brezposelne osebe);
d) brezposelnih oseb, ki so na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu:
zavod) prijavljeni več kot šest mesecev in jim je po zaključku izobraževanja to prva zaposlitev ali
so po dokončanem univerzitetnem, visokošolskem ali višješolskem strokovnem izobraževanju
zaključili pripravništvo ali jim je prenehal status mladega raziskovalca (v nadaljnjem besedilu:
iskalci prve zaposlitve);
e) brezposelnih oseb:
– nad 55 let starosti,
– pripadnikov romske skupnosti,
– mladoletnih oseb brez zaključenega osnovnega ali nižjega poklicnega izobraževanja,
Zakon o socialnem podjetništvu v Sloveniji, marec 2011.
8. člen
(2)Status socialnega
podjetja lahko
pridobi nepridobitna
pravna oseba, če:
 je ustanovljena za trajno opravljanje dejavnosti socialnega
podjetništva na način, da bo trajno zaposlovala najmanj enega
delavca v prvem letu in najmanj dveh delavcev v nadaljnjih letih
poslovanja (v nadaljnjem besedilu: socialno podjetje tipa A) ali
 je ustanovljena za zaposlovanje oseb iz 6. člena tega zakona, na
način, da bo določeno dejavnost opravljala s trajnim
zaposlovanjem najmanj tretjine teh delavcev od vseh zaposlenih
delavcev (v nadaljnjem besedilu: socialno podjetje tipa B)
Zakon o socialnem podjetništvu v Sloveniji, marec 2011.
26. člen
(razporejanje dobička
in presežkov prihodkov)
Zakon o socialnem podjetništvu v Sloveniji, marec 2011.
Socialno podjetje dobiček in presežke prihodkov namenja za:
 investicije v osnovna sredstva, potrebne za opravljanje
dejavnosti,
 ohranjanje in povečevanje števila delovnih mest,
 izobraževanje, in usposabljanje delavcev in prostovoljcev,
 druge razvojne in nepridobitne dejavnosti, ki jih opravlja, če
niso v izključno korist članov, za ustanovitev ali soustanovitev
socialnega podjetja ali za namene razvoja socialnega
podjetništva v lokalni skupnosti, določene z aktom o ustanovitvi
ali temeljnim aktom,
 povečanje premoženja socialnega podjetja,
 delitev, če je skladno s tem in drugimi zakoni dopustna.
31. člen
(pristojnosti
občin)
(1) Občine lahko, skladno z določbami tega
zakona in zakona, ki ureja spodbujanje
skladnega regionalnega razvoja, načrtujejo,
financirajo in izvajajo politike razvoja socialnega
podjetništva na območju občine oziroma na
ravni razvojne regije.
(2) Vlada preko sveta, ministrstev in vladnih
služb spodbuja razvoj socialnega podjetništva na
lokalni ravni.
33. člen
(zagotavljanje
sredstev)
 Sredstva za izvajanje ukrepov iz prejšnjega člena se
zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije in iz
drugih domačih in evropskih virov, na način, kot jih
določajo zakoni in drugi predpisi.
Modeli v socialnem podjetništvu
Wolfgang Grassl, Business models of social
entrepreneurship. A design approach to
Hybridity, 2012.
http://www.acrn.eu/resources/Journals/JoE0120
12/Grassl_SE-Hybridity.pdf
Kooperativni model
Manjša podjetja, obrtniki, kmetje ….se združujejo
Socialno podjetje
Ciljna skupina
(trg zaposlenih)
Zunanji trg
Zaposlitveni model
Npr. zaposlovanje invalidov
TRG
Ciljna
skupina
Socialno
podjetje
Podjetniški model
Npr. mikro – krediti
Socialno
podjetje
Ciljna
skupina
TRG
Stranke z nizkimi dohodki
Npr. obnova rabljenega pohištva…
Socialno
podjetje
Ciljna skupina
Organizacijsko - podporni model
Etične investicije, “fair trade” organizacije…
Socialno
podjetje
Socialne
storitve
TRG
Ciljna
skupina
Model “povezovalca trga”
Izobraževalne organizacije, garancije za kredite…
Ciljna
skupina
TRG
Socialno
podjetje
Model podpore
• Npr. Microsoft , ki profit donira
Ciljna
skupina
Socialno
podjetje
TRG
Primeri dobrih praks
MOZAIK
“Za Mozaik, društvena pravda podrazumijeva zajednicu
koja brine o svakom svom članu (i članici) i nivo svog
razvoja i pravednosti mjeri nivoom usluga za one koji su
tradicionalno opespravljeni. Za nas, inkluzija nije
uključivanje osoba sa poteškoćama u razvoju u neki
društveni sistem, već stalna promjena tog sistema kako
bi bio što pristupačniji svima. Ne mijenjamo ljude, već
sistem! I to ne radimo zbog suosjećanja ili samilosti, već
zbog odgovornosti”
MOZAIK (BOSNA)
“Mozaik je največi Social Enterprise na Balkanu”, je povedal njegov ustanovitelj
Zoran Pujić
http://www.moz aik.ba/
Zavod za zaposlovanje v STOCKPORT U(UK)
Vključevanje mladih na trg delovne sile
Jamie Oliver Foundation
 15 restavracij kjer zaposluje mlade kuharje
http://www.jamieoliver.com/foundation/
LE MAT
Italijansko/švedske /bosanska verige socialnih
podjetij na področju turizma.
Predstavitev socialnega podjetja iz Slovenije
Neprofitna zadruga Dobrote z.b.o. je bila
ustanovljena z namenom vzpodbujanja
socialnega podjetništva na Koroškem in širše.
Ukvarjamo se z zbiranjem, sortiranjem in
ponovno uporabo starih oblačil in tekstila.
Uspešno združujemo reševanje
brezposelnosti in ekološko problematiko, saj
naši zaposleni proizvajajo raznorazne tekstilne
izdelke in industrijske krpe iz odvečnih oblačil
in gospodinjskega tekstila, ki bi sicer končal na
odlagališču odpadkov.
• Direktor Sebastjan Pikl
Razlogi za ustanovitev socialnega podjetja
Humanizem
Altruizem
Osebna motivacija
Odgovornost do družbe
Narediti nekaj “prav”
Si strokovnjak/inja na področju
in želiš znanje koristno uporabiti…
BDP : BDSreča
Materialni in nematerialni razvoj ( kultura, zadovoljstvo, pravičnost,
odnosi, zaupanje …) pripomorejo k sreči.
Družbena odgovornost in etičnost – bolje spimo in smo bolj zdravi !
Hvala za pozornost in varno pot
domov!