Transcript PPT prezentacija 1-65 - Center za podjetništvo in turizem Krško

Regijska delavnica
SOCIALNO PODJETNIŠTVO
KLJUČNI VZVOD
ZA POTREBNE
DRUŽBENO - EKONOMSKE
INOVACIJE
Mag Zdenka M. Kovač
Mednarodni ekspert in predavatelj,
predsednica strokovnega sveta Foruma
socialnega podjetništva
Krško, 11.5.2012
KLJUČNI SKLOPI PREZENTACIJE
I.UVOD
 SOCIALNO PODJETNIŠTVO KOT NOV
POSLOVNO – RAZVOJNI MODEL
 SOCIALNO (DRUŽBENO) PODJETNIŠTVO V
EU IN OECD
 SOCIALNO (DRUŽBENO) PODJETNIŠTVO V
SLOVENIJI
 II. DELAVNICA
 KAKO DO UČINKOVITIH UKREPOV ZA
URESNIČEVANJE NOVE ZAKONODAJE O
SOCIALNEM PODJETNIŠTVU V REGIJI
POSAVJE

GLOBALNE KRIZE - POSLEDICA
GLOBALNIH RAZVOJNIH ZABLOD
 Posledica
velikih napak obstoječega
sistema mednarodnih odnosov in
komunikacij v času ko vse države, bolj
kot kdajkoli v zgodovini postajajo
popolnoma soodvisne v vseh dimenzijah
razvoja: ekonomskem, socialnem ,
ekološkem…..
Trenutna razvojna kriza je popolnoma
nepredvidljiva, njene posledice
delujejo po principu koncentričnih
krogov!
(Svet ministrov za gospodarstvo OECD,
2009)
KRIZA JE POSLEDICA NEUSTREZNO
MOTIVIRANIH RAZVOJNIH POLITIK!
“Kriza je posledica razvojnih politik in sistemov,
ki so kapital in profit postavile nad
človeka in naravo, v prepričanju, da je profit
edini motiv razvoja!
 V prepričanju da je človek zgolj “homo
materialiasticus”, kot da ne bi imel tudi drugih
motivov za svoje delovanje in obstoj, kot so napr.
duhovnost, sodelovanje, sočutnost !”

Muhamad Yunus, Nobelov nagrajenec za mir
v knjigi “Nasproti novemu kapitalizmu- socialno
podjetništvo za svet brez revščine”
SVET
 doslej
JE
PADEL IZ TIRNIC
prevladujoči socio-ekonomski razvojni
modeli že v kratkem vodijo v prepad!
 uničene moralne vrednote, znižujejo
sposobnost razumevanja, da je tudi človeški
rod del narave in bi se temu primerno moral
obnašati!
 prepričanje da bo s profitom motiviran
ekonomski razvoj zmanjšal revščino se je
pokazalo kot velika razvojna iluzija.
GLOBALNA KRIZA - PRILOŽNOST ZA
SPREMEMBE V EU
Tudi evropske družbe se soočajo z globoko
ekonomsko in družbeno transformacijo, od
zunaj povzročeno z ekonomsko globalizacijo in
klimatskimi spremembami, in notranje
povzročeno z demografskimi trendi in krizo
socialne države!
Potreba po “Socialnih (družbenih)
inovacijah” ki jo promovira Agenda EU
2020 EU predstavlja odgovor EU Komisije
na nastalo situacijo!
TRI RAZVOJNE PRIORITETE ZA EU
2020
Inteligentna rast (Smart growth)
 Trajnostna rast (Sustainable growth)
 Vključujoča rast (Inclusive growth)

5 CILJEV
1.
2.
3.
4.
5.
ZA
EU DO 2020
Zaposlenost
R&D / inovacije
Klimatske spremembe / energija
Izobraževanje in razvoj veščin vseh
Revščina / socialna izključenost
KAKO SPODBUDITI
VKLJUČUJOČO RAST ?
2 vodilni EU iniciativi:
1. Agenda za nove veščine in delovna mesta
Za posameznike – pomoč pri razvoju novih veščin in
spretnosti
 Skupnostno – moderniziranje trga dela, razvoj
vzdržnih socialno-ekonomskih modelov

2. EU platforma proti revščini

Razvoj ekonomske, socialne in teritorialne
povezanosti skozi mobilizacijo pomoči ljudem za
njihovo aktivno družbeno in delovno integracijo v
okoljih kjer živijo, zagotoviti aktivno socialno pomoč,
ne le socialne transfere.
POTREBNE SO SOCIALNE
(DRUŽBENE) INOVACIJE
Več kot očitno postaja, da obstoječi modeli
ekonomskega in socialnega razvoja potrebujejo
inovacije, da obstoječa orodja niso dovolj za
uresničitev zastavljenih ciljev!
Tehnološke in ekonomske inovacije same po sebi
prav tako niso več dovolj, socialne inovacije
postajajo NUJA!
KAJ SO SOCIALNE INOVACIJE V EU
KONTEKSTU?









Gre za promocijo vrednote “sodelovanje”, ki naj
nadvlada vrednoto “tekmovanje”,
globoke spremembe v načinu zagotavljanja javnih storitev
in reševanja socialnih problemov
transformacijo socialnih transferov v socialne
investicije,
uvajanje novih instrumentov za uspešneje reševanje
nakopičenih družbenih problemov,
inovacije v delovanju vseh treh sektorjev javnega,
zasebnega profitno usmerjenega in zasebnega
neprofitno usmerjenega (OCD)
razvoj novih veščin in znanj,
inovacije upravljanja - governance, regionalnega/lokalnega
razvoja, gre za eko-inovacije,
razvoj novih kooperativnih poslovnih modelov
vzpostavitev novih dejavnikov merjenja
uspešnosti, kot je npr. družbena ali okoljska dodana
vrednost!
SOCIALNO PODJETNIŠTVO KLJUČNO ORODJE
EU AGENDE ZA SOCIALNE INOVACIJE



že desetletja prisotno, socialno podjetništvo sedaj
postaja pomemben sestavni del socialnoekonomskega razvojnega modela EU
ključna “dodana vrednost” je v njegovi sposobnosti
spodbujanja hkratne globoke socialne in ekonomske
transformacije , s tem ko uporablja podjetniška
orodja za zasledovanje socialnih ciljev!
Ključni dejavnik njegove uspešnosti je razvoj
človeškega in socialnega kapitala skozi
povezovanje, sodelovanje in solidarnost!
SOCIALNO PODJETNIŠTVO
NOV POSLOVNO – RAZVOJNI MODEL
IN POVEZANI KLJUČNI POJMI
SOCIALNO (DRUŽBENO) PODJETNIŠTVO?
ANG. SOCIAL ENTREPRENEURSHIP
“Socialno (družbeno) podjetništvo predstavlja
inovativen poslovni model ki hkrati zasleduje
ekonomske in socialne in/ali okoljske cilje in
pomembno prispeva k razvoju trga dela, razvoju
veščin in delovni integraciji, socialni vključenosti
in ekonomskemu razvoju!
Socialna podjetja so zato v srcu socialnih
(družbenih) inovacij!”
(Noya,OECD 2009)
SOCIALNO (DRUŽBENO) PODJETNIŠTVO
ANG. SOCIAL ENTREPRENEURSHIP (2)
Družbene podjetnike od klasičnih
podjetnikov
ločuje njihova usmerjenost v družbeno
poslanstvo, v družbeno inoviranje, zaradi
katerega drugače zaznavajo in prepoznavajo
poslovne priložnosti za izpolnjevanje poslanstva.
Ne zanima jih predvsem in samo lastno bogastvo,
temveč izboljševanje družbene blaginje,
predstavlja
ključno merilo
njihove
uspešnosti.
KLJUČNO POSLANSTVO SOCIALNEGA
PODJETNIŠTVA
Ekonomsko, Socialno in/ali okoljsko
poslanstvo
 uporaba podjetniških pristopov
 pri reševanju socialnih ali okoljskih problemov
 povezovanje finančnega in socialnega
kapitala
 družbena povezanost (mreženje)
 Razvoj človeškega kapitala
 kompetence (znanje, veščine, pripadnost)
 podjetniško inoviranje
 razvoj novih proizvodov in storitev, inoviranje
modelov (so) upravljanja s socialno blaginjo, z
okoljem, zagotavljanja bolj zdrave prehrane,
ohranjanja kulturne in naravne dediščine ipd....

SOCIALNA (DRUŽBENA) EKONOMIJA
ANG. SOCIAL ECONOMY
združuje organizacije in podjetja, katerih
ustanovitelj ni država, ki proizvajajo tržne in
netržne proizvode in storitve, vendar so
ustanovljene s socialnim ciljem,
 delujejo po demokratičnem principu soupravljanja članov, uporabnikov in zaposlenih,
temeljijo na solidarnosti njenih članov in ne
delijo dobička med ustanovitelje.( oz. le njegov
manjši del)
 Najpogostejše pojavne oblike so: kooperative,
društva, ustanove, vzajemne družbe, socialna
podjetja ( neprofitne družbe z omejeno odg.),
etične/skupnostne banke, socialno-investicijski
skladi

SOCIALNA EKONOMIJA KOT NOVA
POSLOVNA KATEGORIJA



priznava medsebojno povezanost socialnih,
ekonomskih in ekoloških determinant razvoja
ustvarja manj hierarhične družbene modele
razvojnega upravljanja kar omogoča povečano
državljansko aktivnost, osebno in družbeno
blagostanje.
predstavlja temelj za nove razvojne politike
družb.
Je pa res, da za marsikaterega ekonomista dogmatskih
pogledov, zbuja povezovanje takšnih pojmov, kot je
»skupnost”, ”družbeno”,”podjetništvo” in “ socialne
investicije”, odpor in nevrozo. »
Andrew Robinson v Social Enterprise Future (sec.2),
The Smith Institute, 2007
KAM UMESTITI SOCIALNO
EKONOMIJO?
 Vrsta
organizacij med tradicionalnim
zasebnim sektorjem in javnim
sektorjem
Javni sektor
Družbeno
Dobrodelne Socialna
odgovorna
ustanove
podjetja
podjetja
Socialna ekonomija
Zasebni sektor
HYBRID SPECTRUM
Source: Kim Alter, Social Enterprise Typology, Virtue Ventures LLC, 2004
SOCIALNO ( DRUŽBENO) PODJETJE
(ANGL. SOCIAL ENTERPRISE, COMMUNITY
ENTERPRISE)
Gre za pravno formo družbe z omejeno
odgovornostjo , ki s ciljem zagotavljanja družbenega
blagostanja, izpolnjuje ekonomske in socialne/družbene ( v
zadnjem času tudi okoljske) kriterije:
Ekonomski:

Osnovna dejavnost je proizvodnja izdelkov in/ali prodaja
storitev;
 • Visoka stopnja avtonomije (ni v večinski lasti države);
 • Tržna usmerjenost ;
 Opredeljen delež neplačanega dela


Socialni:





Nastane na podlagi civilne(zasebne) pobude;
Odločanje ni odvisno od vloženega kapitala (1deležnik/ 1 glas);
Aktivno vključevanje vseh deležnikov v soupravljanje;
Delovanje v korist članov, uporabnikov in skupnosti;
Dobiček se v večini vlaga nazaj v dejavnost ali v lokalno okolje
SOCIALNI KAPITAL
(ANGL. SOCIAL CAPITAL)
Označuje stopnjo družbene povezanosti in
zaupanja,
 stopnjo vključenosti posameznika ali kolektivnih
akterjev v družbene vezi in omrežja , ki jim
omogoča uspešno in humano, trajnostno in
inovativno reševanje osebnih in družbenih
problemov.


TEMELJI NA ZAUPANJU, SOLIDARNOSTI IN
SODELOVANJU TER PRIPADNOSTI
SKUPNIM VREDNOTAM!
DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETNIŠTVO (DOP)
ANGL. CORPORATE SOCIAL RESPONSIBILITY (CSR))
Družbena odgovornost podjetja je poslovni
standard, pri katerem podjetja ( tako profitno,
kot neprofitno motivirana), vključujejo skrb za
družbene in okoljske probleme v svoje poslovanje
ter sodelovanje z deležniki na prostovoljni osnovi.
 SA 8000, 26 000 - splošno uveljavljena
standarda družbeno odgovornega
poslovanja v EU

SOCIALNO PODJETNIŠTVO – PREUREJA
KLASIČNE SEKTORJE

Velika moč socialnega podjetništva je v njegovi
sposobnosti pozitivnega postopnega
spreminjanja vseh treh “klasičnih” sektorjev:
Sektor rigidnih javnih storitev se zmanjšuje in
postaja skozi nove oblike upravljanja bolj učinkovit
in inovativen ter manj obremenjuje proračun
 Sektor nevladnih organizacij postaja bolj
podjeten, z več menedžerskih kompetenc bolj
učinkovit in vplivnejši dejavnik v družbi
 Profitni gospodarski sektor postaja bolj
družbeno odgovoren in aktiven partner socialnim
podjetjem

DRUŽBENO POROČILO
( ANG .SOCIAL ACCOUNTING)
– predstavlja sistem spremljanje učinkovitosti,
ki socialnemu podjetju in njegovim deležnikom
omogoča vpogled v uresničevanje socialnih
oz. skupnostnih ali okoljskih ciljev (
Caldwell and Pearce 1998).
 Družbeno poročilo je poročilo podjetja o
proizvedeni družbeni oz. okoljski dodani
vrednosti, kot dodatna parametra določanja
uspešnosti socialnega podjetja
 V svetu se razvija metodologija SROI (social
return on investment), ki vpeljuje kazalnike
družbene oz. okoljske dodane vrednosti

SKADI ZA SOCIALNE INVESTICIJE
( ANG SOCIAL INVESTMENT FUNDS / COMMUNITY
DEVELOPMENT FUNDS/ SOCIAL VENTURE FUNDS),
predstavljajo novo skupino
finančnih
instrumentov , ki je posledica potrebe po
odmiku
od tradicionalnih bančnih sistemov
financiranja, ki so se očitno znašli v krizi.
 Nov
trend
razvoja »skupnostnega
financiranja« nastaja predvsem s ciljem, da se
podpro investicije, ki bodo vodile k novemu
zaposlovanju, razvoju lokalnih storitev
in
pomagale revitalizirati lokalne ekonomije.
 Poleg
cilja
ekonomske
uspešnosti,
zasledujejo tudi
cilj “revitalizacijske
uspešnosti”.

NOVI OBLIKE SOCIALNEGA INVESTIRANJA





Zadružne finančne hranilnice (Community development
credit unions,) neprotine finančne organizacije, v katerih varčujejo
in si izposojajo denar člani, ki jih vežejo iste vrednote in poslanstvo.
V glavnem financirajo projekte socialnega vključevanja in urejanja
okolja
Skladi za dajanje posojil pri razvoju skupnosti (Community
development loan funds), neprofitni revolving skladi) – dodeljujejo
manjša posojila individualnim osebam za obnovo hiš, refinanciranje
drugih kreditov,, za samozaposlovanje
Mikrofinancijski skladi ( Micro-finance funds), dodelujejo zelo
mala posojila mikro podjetnikom .
Socialne imenovane tudi etične ali trajnostne banke (Social /
ethical/ sustainable banks,) , so organizacije profitnega značaja, v
katerih so se ustanovitelji zavezali sledenju socialnim in okoljskim
ciljem. Predstavljajo različico družbeno odgovornega poslovanja v
finančnem sektorju.
Skupnostni skladi tveganega kapitala ( Community
development venture capital), ki zagotavljajo kapitalske vložke v
podjezja s socialnim ali okoljskim poslanstvom.
SOCIALNO PODJETNIŠTVO IN SOCIALNA
EKONOMIJA V EU in OECD
SOCIALNA EKONOMIJA/PODJETNIŠTVO V
EU







Deluje v naslednjih pravnih oblikah: kooperative,
društva, fundacije, vzajemne družbe (mutuals),
v zadnjem času v novi formi “socialno podjetje”,
neprofitno usmerjena družba z omejeno odgovornostjo
Novo področje predstavljajo etične banke in skladi za
socialne investicije ( Social Investment Funds)
Prispeva 10% GDP EU in okoli 11 milijonov
delovnih mest.
Samo v VB 66.000 podjetij in organizacij socialne
ekonomije prispeva 27 milijard EUR k skupnemu
družbenemu proizvodu!
Pojavlja se v vseh gospodarskih sektorjih
(Primeri: Mondragon, St.Patrignano, Divine
chocolate)
KLJUČNE EU POLITIKE POSPEŠEVANJA
SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA
Socialna ekonomija je od lanskega leta uraden
sestavni del Uredbe o enotnem evropskem trgu
( Single Market Act)
 Za pospešeno rast Komisija:






razvija evropski pravni okvir za delovanje EU
kooperativ, društev in fundacij
Promovira iniciativo socialnega podjetništva skozi podporo
razvoju socialno inovativnim korporativnim projektom kot
npr.: socialni rating, etične in ekološke znamke,
revizijo predpisov javnega naročanja in
Vzpostavlja pravne okvirje za delovanje skladov
socialnih investicij.
Promovira nove korporativne mehanizme upravljanja
Oblikuje nove ukrepe znotraj politik vseh DG-jev v
podporo socialno-ekonomskim inovacijam ( npr. Buy
Social Guide)
SOCIALNO PODJETNIŠTVO V OECD
V državah OECD se socialno podjetništvo naglo
razvija (vse najboljše poslovne šole imajo posebne
študijske smeri socialnega podjetništva)
 Posebna značilnost - klasični podjetniki se
pretvarjajo v socialne podjetnike ( Bill Gates,
Oprah Winfrey, Jeff Skoll, Jamie Oliver,Bill
Drayton….), skozi ustanavljanje ustanov za
podporo socialnim podjetjem ( Ashoka, Fifteen
Foundation, Clinton Global Initiative, Skoll
Foundation, Schwab Foundation, Angels Network,
Bill Gates Foundation…)

SOCIALNO (DRUŽBENO) PODJETNIŠTVO V
EU IN OECD - SKUPNO




Socialni integrator in razvijalec osebnostnih
spretnosti in poklicnih veščin – postaja
najpomembnejši partner državi in gospodarstvu pri
razvijanju potrebnih spretnosti in novih poklicnih veščin
generator kvalitetnih delovnih mest -. Zagotavlja okvir
za nove oblike dela, in pomembno prispeva k lokalnemu
razvoju.
Globoko zakoreninjeno v lokalno ekonomijo in
najpomembnejše podporno okolje za njegov razvoj,
predstavljajo lokalna razvojna partnerstva med javnim in
zasebnim sektorjem
inovator družbeno-ekonomskih struktur in procesov
- visoka stopnja socialnega kapitala, (znanja, zaupanja in
povezanosti), socialnemu (družbenemu) podjetništvu
omogoča visoko stopnjo ustvarjalnosti in inovativnosti ter
odprtosti za nove proizvode in storitve
SOCIALNO PODJETNIŠTVO IMA
NACIONALNO BARVO




temelji na socialnem kapitalu, upošteva kulturne in
druge razlike zato se socialno podjetništvo uveljavlja
skozi enega od treh modelov pravne organiziranosti
socialnih podjetij ali pa kot njihova kombinacija:
kooperativni model, v katerem so socialna podjetja
urejena s posebnim zakonom kot posebne kooperative
(zadruge) s socialnimi cilji (Italija, Portugalska, Španija,
Poljska) ;
model socialnih družb, ki se naslanja na sicer profitne
družbe, ki pa izkazujejo svoj socialni značaj predvsem pri
delitvi dobička (Belgija, Finska in Združeno kraljestvo,
ZDA);
model odprtih formalnih oblik, za katerega je značilno,
da je pomemben glavni, socialni namen, ki ga zasleduje
organizacija, ni pa določena obvezna pravna organizacijska
oblika (Italija, Portugalska, Španija,Kanada, Avstralija).
VLOGA OECD
OECD je vzpostavil posebno raziskovalnorazvojno enoto, ki proučuje to področje in
spodbuja izmenjavo dobrih praks :

OECD priporoča takojšnje prioritetne
politike pospeševanja socialnega
podjetništva skozi:




podporo razvoju socialno-investicijskega trga za
podporo socialnim podjetnikom
vzpostavitev novih evalvacijskih metod kot je
Social Return on Investments
Razvoj specifičnega “poola veščin” za menedžerje
socialnih podjetij ( izobraževanje, mentorstvo)

SOCIALNO PODJETNIŠTVO V SLOVENIJI
SOCIALNO PODJETNIŠTVO V SLOVENIJI
•V Sloveniji sicer fragmentarno obstajajo vse oblike
socialnega podjetništva, vendar izrazito zaostajamo
za poprečjem EU
•Obstaja ocena, da prispeva 2% k BDP in enako k
delovnim mestom
•Do nedavna ta sektor ni bil
prepoznam kot
pomemben za socio - ekonomski razvoj države,
•Ni bil upravičen do državnih pomoči na razpisih
gospodarskega značaja !
SEKTOR SOCIALNIM PODJETJEM
PODOBNIH ORGANIZACIJ








Po nekaterih ocenah naj bi v Sloveniji delovalo v
sektorju, sicer nejasno definirane družbene
ekonomije, okoli:
20 tisoč različnih društev,
250 ustanov
250 zasebnih zavodov, ki so se opredelili kot
neprofitna razvojna podjetja.
150 invalidskih podjetij in
nekaj deset bolj ali manj uspešno delujočih
kooperativ.
Iz preteklega obdobja se je ohranilo veliko število
kmetijskih in obrtnih zadrug, mnoge so v težavah
Nove oblike zadružništva zadnjem času dobivajo nov
razvojni zagon.
SOCIALNO PODJETNIŠTVO V SLOVENIJI (2)




Po 15 letih neuspešnih prizadevanj za uvedbo pogojev
za kooperativni poslovni model, kot enakopraven
poslovni model profitnemu poslovnemu modelu - v
marcu 2011 končno nov ZAKON O SOCIALNEM
PODJETNIŠTVU- najavlja novo obdobje
Pripravlja se nov ZAKON O SOCIALNIH IN
DELAVSKIH KOOPERATIVAH, kot nova iniciativa
poslancev
Socialno podjetništvo končno postaja tema tudi za
medije
Ob podpori ESS poteka 24 pilotnih projektov, v teku
nov razpis
 ŠE VEDNO ZMEDA POJMOV!
KLJUČNI








ZAVIRALNIKI
konceptualna zmeda;
stigmatizacija podjetništva in pomanjkanje pozitivne vizije
podjetnikov in podjetništva;
pomanjkanje podjetniških sposobnosti organizacij socialne
ekonomije;
ni jasne vloge socialne ekonomije v slovenskem socialnem sistemu;
močna stigmatizacija nekaterih ciljnih skupin;
razkorak med socialno ekonomijo in državo in njuna nizka raven
komuniciranja
.
Država ne upošteva organizacij socialne ekonomije kot resnih
partnerjev pri zagotavljanju razvoja ali pa se ji njihov prispevek k
splošni družbeni blaginji ne zdi pomemben,
Negativno vpliva nedokončana decentralizacija - odsotnost
posredniških ustanov med občino in državo.
ZAKON O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU PRELOMNICA
Uvaja definicijo socialnega podjetništva:
 Socialno podjetništvo opredeli kot trajno
opravljanje dejavnosti pod posebnimi pogoji
poslovanja in zaposlovanja pretežno na trgu, pri
čemer primarni cilj ni ustvarjanje dobička ampak
s ciljem krepitve družbene kohezije in
solidarnosti ter krepitve inovacijske sposobnosti
družbe na področju različnih gospodarskih
sektorjev in družbeno koristnih dejavnosti
 Uvaja odprt model ki dopušča vse pravne forme:
društva, zasebne zavode,ustanove, kooperative in
družbe z omejeno odgovornostjo


KLJUČNE REŠTVE ZAKONA
DOLOČA KLJUČNE PRINCIPE SOCIALNEGA
PODJETNIŠTVA:






Zasebna iniciativa in lastništvo
Upravljanje po principu 1 deležnik 1 glas ( neodvisno
od vloženega finančnega kapitala)
Zasleduje socialne in/ali okoljske cilje
Re-investira dobičke za nadaljnji razvoj podjetja
Temelji na kombinaciji dela zaposlenih in
volonterjev (slednje ni obvezno)
Notranja solidarnost med delavci ter zunanja z
deležniki v okolju
DEFINICIJA NEPRIDOBITNE PRAVNE OSEBE
Nepridobitna pravna oseba je društvo, zavod,
ustanova, gospodarska družba, zadruga,
evropska zadruga ali druga oseba zasebnega
prava, ki ni ustanovljena s primarnim
namenom pridobivanja dobička za ustanovitelje
ter ustvarjenega dobička niti kapitala ne deli-
TEMELJNI CILJI ZAKONA







definirati krovni pravni okvir, ki bo omogočil načrtovan in skladen
razvoj socialnega podjetništva.
uzakoniti pojem socialnega podjetništva in v svetu že prepoznanih
načel po katerih deluje socialna ekonomija.
opredeliti vrste pravnih subjektov, ki lahko delujejo kot socialna
podjetja,
definirati pogoje delovanja in vrste dejavnosti družbeno koristnega
značaja ki jih lahko socialna podjetja izvajajo, ciljne skupine ljudi
ki jih naj prvenstveno zaposlujejo da bo s tem prepoznan javni
interes njihovega delovanja.
Definirati način upravljanja teh podjetij, kakor tudi registracije,
preoblikovanja oz. zapiranja podjetij
Definirati elemente posebnega podpornega okolja, ki ga morajo
vzpostaviti vlada in občine, da bo omogočalo razvoj socialnega
podjetništva in preoblikovati aktivne politike zaposlovanja, tako da
bodo spodbujale zaposlovanje v tem sektorju
Definirati sistem spremljanja in družbenega poročanj, ki bo omogočilo
transparentno poslovanje in vzpostavilo sistem potrebnega zaupanja
med akterji vseh treh sektorjev, kot ključnega pogoja za razvoj tega
sektorja
RAZVOJNI CILJI ZAKONA (1)
v inovativni obogatitvi tradicionalnih javnih storitev
(napr. na področju varstva okolja, lokalne
samooskrbe, dediščine, otroškega varstva,
izobraževanja, turizma...)
 nevladnemu sektorju omogočiti potrebno (specifično)
podjetno naravnanost,
 Omogočiti opravljanje gospodarskih dejavnosti na
specifičen način, to je ob vključevanju prostovoljnega
dela, ter vključevanju deležnikov v sistem soupravljanja podjetij
 zagotavljanje socialnega vključevanja izključenih
skupin in njihova ponovna integracija na trg dela,

RAZVOJNI CILJI ZAKONA (2)







preusmerjanje javnih sredstev iz pasivnih oblik pomoči v
socialne investicije in socialne inovacije
zmanjševanje dela na črno in sive ekonomije
ohranjanje delovnih mest v delovno intenzivnih panogah
skozi razvoj delavskih kooperativ in drugih oblik delovanja
razvoj etičnega bančništva in drugih finančnih storitev (
ponovna oživitev različnih vzajemnih hranilnic in
kooperativnih bank)
povečanje družbene povezanosti povezovanje ljudi in
priložnosti, zagotavljanje inovativnih rešitev za probleme
območij, ki zaostajajo v razvoju,
dvig stopnje zaposlenosti ranljivih ciljnih skupin,
razvijati družbo vključenosti in aktivno državljanstvo ter
krepiti socialni kapital lokalnih okolij,.
DEFINICIJA (1) ČLANOV OZ. (2)
DELEŽNIKOV SOCIALNEGA PODJETJA
Med ČLANE sodijo vsi ki imajo v podjetju
upravljalne pravice ( ustanovitelji in solastniki,
zaposleni in člani, če je socialno podjetje članska
organizacija)
 Med DELEŽNIKE zakon v skladu z evropskimi
načeli všteva zaposlene, prostovoljce, uporabnike
produktov ter v posebnih primerih predstavniki
lokalne skupnosti v kateri podjetje deluje.

ZAKON UVAJA 2 TIPA SOCIALNIH PODJETIJ

A- socialna podjetja, ki zadovoljujejo splošno socialno
ali okoljsko dobro skozi specifične proizvode in
storitve- zakon definira sektorje delovanja!
B- socialna podjetja, katerih primarni cilj je socialna
in delovna integracija ter razvoj veščin ranljivih
skupin prebivalstva – status in posebne vrste pomoči
pridobijo če imajo najmanj 40% zaposlenih iz teh
vrst
Slednja morajo predvsem razviti funkcijo razvoja
osebnostnih in poklicnih veščin in spretnosti
( funkcijo usposabljanja za lastne potrebe in za trg!!!)

SEKTORJI DELOVANJA ZA PODJETJA TIPA A















socialno in družinsko varstvo,
varstvo invalidov,
znanost, izobraževanje, vzgoja,
organiziranje dela in socialne vključenosti mladih,
Varstvo in promocija zdravja,
Usposabljanje in zaposlovanje brezposelnih ali tistih, ki jim
grozi brezposelnost,
posredovanja dela,
Ekološka proizvodnja hrane,
ohranjanje narave in varstvo okolja,
Razvoj obnovljivih virov in zelene ekonomije,
socialni turizem,
Socialna in pravična trgovine,
dediščina in kultura,
Športa in telesna kultura,
razvoj lokalnih skupnosti SEZNAM NI DOKONČEN!!!
POSEBNOSTI USTANOVITVE




zahteve glede določb ustanovitvenega ali temeljnega
akta -posebnosti glede opravljanja pridobitne dejavnosti ali
glede zaposlovanja delavcev, vključevanja prostovoljcev,
enakopravnosti članov pri odločanju, prepovedi delitve
dobička in posebnosti računovodstva ter družbenega
poročanja, opredeljuje socialni značaj podjetja in zagotavlja
njegovo poslovanje na način, ki je družbeno koristen
zahteve glede določb ustanovitvenega ali
temeljnega akta -ustanovitelj ne more biti profitna
gospodarska družba, politična stranka, ali nepridobitna
pravna oseba katere članica je politična stranka
prepoveduje izplačevanje dobička , razen izjemoma
in v omejenem obsegu, če to določa matični zakon (npr.
zakon o zadrugah)
Zakon določa posebnosti vloge za pridobitev statusa
so.p.
OBVEZNA VSEBINA AKTA O USTANOVITVI
SOCIALNEGA PODJETJA







Akt o ustanovitvi ali temeljni akt, poleg vsebine, ki
jo narekuje področni zakon mora obvezno vsebovati:
načela nepridobitnosti in druga načela po tem
zakonu , ki določajo družbeno koristen namen in cilje
delovanja.,
Opredelitev razpolaganja s premoženjem in namene
porabe dobička oz. presežkov nad odhodki.
način upravljanja, vključno z vključevanjem
deležnikov v upravljanje,
določiti osebe odgovorne za poslovodenje, nadzorni
organ, način zaposlovanja delavcev in prostovoljcev,
način vodenja poslovnih knjig in izdelavo
računovodskih izkazov
pogoje za preoblikovanje socialnega podjetja in
razpolaganja s premoženjem.
OBLIKOVANJE POSEBNEGA
RAČUNOVODSKEGA STANDARDA
transparentno knjiženje namenoma uporabe
javnih spodbud in olajšav ter določa posebnosti
iz naslova zaposlovanja in urejanja
delovnih razmerij v socialnih podjetjih.
 ki jih določa zakon ter določa osnovne namene
za razporejanje dobička

OBVEZNOST PRIPRAVE LETNEGA DRUŽBENEGA
POROČILA ( SOCIAL ACCOUNTING)
Namen - spremljanje ali socialno podjetje
dejansko trajno posluje po načelih socialnega
podjetništva.
 Mora vsebovati kazalnike uresničevanja
socialnih, okoljskih ali drugih družbeno
koristnih ciljev, kot jih je podjetje opredelilo v
ustanovnem aktu oz. programu dela, ter podatke
o zakoniti porabi sredstev iz naslova prejetih
spodbud, oprostitev in olajšav.
 Njegovo vsebine predpiše pristojno ministrstvo za
nadzor

ODVZEM STATUSA SOCIALNEGA PODJETJA
po uradni dolžnosti ali pa na predlog
nadzorstvenih organov definiranih v zakonu , ki
pri izvajanju nadzora ugotovijo, da je nastopil
kateri od razlogov ter definira pogoje.
 Zakon ostaja nedosleden v smislu
potrebnega ravnanja z lastnino oz.
ustvarjenim kapitalom podjetja, ki je bila v
času pred odvzemom ustvarjena s tržno
dejavnostjo podjetja ter s pomočjo
pridobljenih javnih spodbud in olajšav.

POSEBEN REGISTER IN POSEBNE POLITIKE
Zakon definira posebno procedure registracije in
oznako so.p.
 Vladi nalaga, da v roku 6 mesecev po sprejetju
Zakona sprejme Strategijo razvoja z ukrepi
različnih resorjev za razvoj
socialnega
podjetništva
 Svet
za socialno podjetništvo, ki ga
sestavljajo predstavniki vladnih resorjev in
nevladnega sektorja naj bi postal ključna gonilna
sila in monitoring telo!

ZAPOSLOVANJE PROSTOVOLJCEV

Zakon omogoča zaposlovanje prostovoljcev za
opravljanje redne dejavnosti, vendar morajo biti
delovna mesta na katerih se bo zaposlovalo
prostovoljce opredeljena v temeljnem
organizacijskem aktu in v letnih načrtih dela.
PRIMERJAVA PODPORNEGA OKOLJA ZA SOCIALNA PODJETJA
EU /SLOVENIJA
Prisotne institucije in programi v EU
Prisotne/Neprisotne v Sloveniji
Posebne davčne olajšave
Samo za invalidska podjetja
Socialni inkubatorji in podporne storitve
so v razvoju preko EU programov doma nimajo
podpore
Dostopnost programov
usposabljanja
Programi obstajajo a so brez javne podpore
nedostopni
izobraževanja in
Združenja socialnih podjetij
Še ne obstajajo razen za invalidska podjetja,
prvo novonastalo združenje Slovenski Forum
socialnega podjetništva
Etične banke
Ne obstajajo
Časovne banke
V zametku
Vzajemne posojilnice
Propadle
Socialni investicijski skladi
Ne
Socialna podjetja
Malo število
Humanitarne organizacije
Dobro razvite,
orientirane
humanitarnost,
večinoma
ekonomskih aktivnosti
Organizacije varstva okolja
Veliko nevladnih organizacij, prvi so.p.
na
ne
klasično
izvajajo
PRIMERJAVA PODPORNEGA OKOLJA ZA
SOCIALNA PODJETJA EU /SLOVENIJA
Prisotne institucije in programi v EU
Prisotne/Neprisotne v Sloveniji
Sektorski
cilji in spodbude za socialno
podjetništvo
Le deloma MDDSZ (pilotni projekti)
Aktivna promocija najvišjega političnega vrha
Samo podpora predsednika države, ministri se s
tem sploh ne ukvarjajo
Podpora občin
Je praktično ni / obstaja pa vse večji interes za
spremembe
Medijska podpora
Nekonsistetna, a v zadnjem času narašča
Javno podprto raziskovanje in razvoj
Ne obstaja
Natečaji socialni podjetnik leta ( Ambasador
socialnega podjetništva ipd.)
Ne obstaja
Izobraževanje mladih v osnovnih in srednjih
šolah za socialno podjetništvo
Ne obstaja
Strokovna javnost - močna
V Slovenji šele v povojih, večina ekonomistov še
vedno ne vidi smiselnosti socialnega
podjetništva
(NE) AMBICIOZNI CILJI STRATEGIJE
RAZVOJA

V petih letih zapolniti vrzel med EU poprečjem
in socialnim podjetništvom v Sloveniji
To pomeni razvoj 50-70.000 delovnih mest
 V pripravi še Nov zakon o socialnih in
delavskih kooperativah, ki naj bi po vzoru
najboljših praks oživil kooperativni poslovni
model tudi v Sloveniji!
 Potrebna promocija neposredne uporabe Statuta
Evropske kooperative pri ustanavljanju
socialnih podjetij kooperativnega značaja!

PRILOŽNOSTI
Prestrukturiranje delovno intenzivnih panog in
ohranjanje zdravih jeder skozi kooperativni
poslovni model, (lastništvo delavcev in tujih
uspešnih delavskih kooperativ)
 izboljševanje procesov socialnega vključevanja
in drugih socialnih storitev s pomočjo uvajanja
socialno- tržnih pristopov, ki bodo nadomestili
drage in rigidne javne storitve
 iskanje novih ekonomsko bolj učinkovitih, a
hkrati človeku bolj prijaznih poti socialne
integracije, osebnostne in poklicne rasti,
upravljanja z zdravjem, upravljanja z okoljem,
kulturno dediščino in drugimi mejnimi področji
med ekonomskim in socialnim razvojem.

PRILOŽNOSTI
Razvoj socialnega turizma ( turističnih
produktov za skupine s posebnimi potrebami)
 Razvoj lokalnih samo-oskrbnih skupnosti z
zdravo prehrano
 Razvoj novih eko-storitev (npr. centri nove
uporabe), oz drugih oblik zelene ekonomije
 Vzpostavitev Slovenskega foruma za socialno
podjetništvo – po vzoru Social Enterprise
Coalition

PRILOŽNOSTI




Množičen nevladni sektor, (preko 22.000 NVO) ki je s
sprejemom zakona začutil priložnost za svojo
nadgradnjo in razvoj
Vse večje število družbeno odgovornih podjetnikov in
menedžerjev, ki želijo finančno in strokovno podpirati
razvoj tega sektorja namesto dosedanje klasične
filantropije
Priložnost za nov socialni dialog s pozitivnimi cilji!
Priložnost za sodelovanje in skupno učenje v regiji
Balkana, ki se srečuje z istim “mentalnim
problemom” razumevanja socialnega (družbenega)
podjetništva!
PRILOŽNOSTI


Razvoj novih finančnih storitev: Javnozasebnega Sklada za socialno-podjetniške
naložbe (Social Venture Fund), Etičnega
bančništva (Ethical Banking), s pomočjo
evropskih strukturnih skladov,
Razvoj novih kompetenc ( Ekonomskosocialnih) skozi nove izobraževalne
programe
REGIONALNO POVEZOVANJE ZA
HITREJŠO
RAST SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA





Pomagaj drugim, da bi pomagal sebi!
Celoten Balkan se srečuje
z enakim “mentalnim
problemom” nerazumevanja
prave vloge in pomena
socialnega podjetništva, zaradi nekdanjega gospodarskega
modela
temelječega
na
družbeni
lastnini
in
samoupravljanju!
V sodelovanju z RCC ( naslednik Pakta Stabilnosti) je
pripravljen prvi koncpt regionalnega mreženja ključnih
akterjev za pospešen razvoj socialnega podjetništva
RCC prevzema pobudo Slovenije in bo v naslednjih
mesecih organiziral prvo srečanje vlad in NVO na to temo
najverjetneje v septembru 2011
Prvi neformalni dogovori med NVO v teku, načelen
dogovor s Hrvaško Vlado o sodelovanju pri pripravi
Strategije
NEVARNOSTI
Vlada še vedno ne razume v celoti pomena
razvoja tega področja, kljub mnogim opozorilom
EU in OECD
 Zakon je zaradi mnogih nasprotovanj ostal v
nekaterih določbah nedorečen kar bo resna
ovira pri njegovem uresničevanju
 Socialno podjetništvo zahteva visoko stopnjo
zaupanja in družbene povezanosti ter poslovne
morale, ki pa so trenutno v Sloveniji na dnu!
