Transcript PODJETNIŠTVO - Lampret Consulting

FAKULTETA ZA KOMERCIALNE IN POSLOVNE VEDE
Celje
Študijska enota Nova Gorica
PODJETNIŠTVO
Lampret Miran, univ.dipl.ekon.
predavatelj
Študijsko leto 2013/14
IZVAJALCI PREDMETA
PODJETNIŠTVO na FKPV
Izvajalci:

pred. Miran Lampret, univ. dipl. ekon.

viš. pred. mag. Vinko Zupančič, univ.dipl.ekon.
pred. Petra Vovk Škerl, univ. dipl. ekon.

Literatura in pripomočki


Skripta:
1. PODJETNIŠTVO. Celje 2008. Visoka komercialna šola Celje.
(Marko Rajter, Vinko Zupančič, Petra Vovk Škerl, Majda Kralj,
Štefka Gorenak )
Pripomočki za izpit in pripravo poslovnega načrta:
= Navodila za sodelovanje pri predmetu ter za izdelavo pisnih in
drugih nalog pri predmetu
= Priročnik za izdelavo poslovnega načrta , oktober 2010;
(Rajter, Zupančič, Lampret, Vovk Škerl)
= Orodje za pripravo tekstualnega dela poslovnega načrta-word
(2010/2011)
= Orodje za izdelavo finančnega dela poslovnega načrta-excel
OBVEZNOSTI PRI PREDMETU

Izdelava Poslovnega načrta ( v skupini) …..

Pismeni izpit ………………………………….. 50%
Študentove obveznosti:
+ Predavanja (priporočljiva udeležba)
++ Vaje (obvezne – 50% )
+++ Izdelava poslovnega načrta (obvezno)
++++ Pismeni izpit (obvezno)
50%
IZPIT

Oceno pri predmetu sestavljata:
poslovni načrt 50 točk, od tega:
30 točk opisni del
20 točk finančni del
pisni izpit 50 točk:

Vsak del (PN in izpit) posebej mora biti
pozitiven!
PRIPRAVA POSLOVNEGA NAČRTA
(skupinska seminarska naloga )

Pripomočki za pripravo poslovnega načrta:
*** Podlage za pripravo tekstualnega dela poslovnega načrta
*** Priročnik za izdelavo poslovnega načrta
*** Excel tabele za izdelavo finančnega dela Poslovnega načrta
*** Navodila za pripravo finančnega dela poslovnega načrta

podjetniška skupina za poslovni načrt: 5 članov

Študentska razdelitev zadolžitev med člani:
vodja – direktor, trženje, finance-računovodstvo, kadri, tehnično področje, …

Start up poslovni načrt; 20-25 strani + priloge;


Na vajah bomo “pripravljali” poslovni načrt
( obvezno prinesete en prenosni računalnik; nanj si naložite podlage - word in finančni del - excel)
Obrazec oddate na drugem predavanju: torek, 4. marca 2014 ( imena skupine
oz. firma podjetja oz. naslov poslovnega načrta, zadolžitve, dejavnost podjetja )
Oddaja poslovnega načrta

V pisni obliki: na referat Študijske enote Nova
Gorica do vključno torka, 25. 3. 2014 do 16.00

V elektronski obliki do ponedeljka, 24. 3. 2014
do 24.00 na mail: [email protected]
TERMINI PREDAVANJ IN VAJ






Sobota, 1.3.2014 …. Predavanja
Torek, 4.3.2014….. Predavanje + Vaje PN
Petek, 7.3.2014 …. Predavanja
Sobota , 8.3.2014 ….. Predavanje + Vaje PN
Petek, 14.3.2014 ….. Vaje
Ponedeljek, 17.3.2014….. Vaje + priprava na izpit

Ponedeljek, 24.3.2014 ….. Zadnji rok za e-oddajo PN
Torek, 25.3.2014 ….. Zadnji rok za oddajo pisnega PN

Petek, 28.3.2014 …… IZPIT
ZAKAJ ŠTUDIJ PODJETNIŠTVA ?

Splošna inteligenca ekonomistov – v gospodarstvu in negospodarstvu
prevladujoča razvojna “miselnost”

Če ste že podjetnik

Če želite zajadrati med podjetnike

Če boste pomagali drugim podjetnikom

Če boste poslovno sodelovali s podjetniki

Če boste zaposleni v podpornih inštitucijah ali v podjetju, kjer je
prisotno notranje podjetništvo
VSEBINA PREDMETA

ZGODOVINA PODJETNIŠTVA IN TEMELJNI POJMI PODJETNIŠTVA
- Zgodovina podjetništva
- Podjetništvo
- Podjetnik
- Podjetnikovo okolje
- Podjetniški proces

OBLIKE PODJETNIŠTVA
(klasično podjetništvo, individualno podjetništvo, družinsko podjetje, franšizing, žensko
podjetništvo, dinamično podjetništvo, samozaposlitve, obrt, delo na domu, …. )

PRAVNI VIDIKI PODJETNIŠTVA ( oblike družb, ustanovitev in zapiranje
podjetja)

VODENJE PODJETJA IN UPRAVLJANJE RASTI, GLOBALIZACIJA
PODJETJA

POSLOVNI NAČRT – rdeča nit predavanj in vaj

PODJETNIŠKA ETIKA IN MORALA
KAJ JE PODJETNIŠTVO
Eden ključnih dejavnikov svetovne gospodarske rasti.
PODJETNIŠRTVO JE PROCES V KATEREM:

Podjetniki prevzemajo tveganja

Ustvarjajo nekaj novega

Za to so nagrajeni
VLOGA PODJETNIŠTVA V
GOSPODARSKEM RAZVOJU

BISTVEN PROCES ZA GOSPODARSKI RAZVOJ

VELIKO ŠTEVILO MALIH PODJETIJ JE ODRAZ
VELIKE VLOGE PODJETNIŠTVA

Podjetništvo v sedaj razumljenem pomenu poznamo že
preko 300 let; velik razmah v zadnjih desetletjih; v SLO po
osamosvojitvi hitra rast podjetništva;

VPLIV PODJETNIŠTVA NA OKOLJE IN OKOLJA NA
PODJETNIŠTVO
PODJETNIŠTVO SKOZI ČAS
• Razumevanje in pogled na podjetništvo in podjetnika se je skozi čas razlikovalo in
nadgrajevalo;
• Razvijala se je teorija podjetništva;

SREDNJI VEK: podjetnik ni prevzemal tveganja – vodil je projekte
(gradnja katedral, gradov,…)

16. in 17. STOLETJE: podjetnik je mož, ki se loti vodstva ekspedicije
(negotovo delo, v primeru uspeha bogato nagrajeno)

18. STOLETJE: Termin označuje še druge

19. STOLETJE: Izpostavljen je podjetnik; upravljanje in management ter

20. STOLETJE: Glavni je podjetnik kot koordinator, inovator in vodja;
cest, mostov, arhitekte)
pustolovske poklice (graditelji
inovativnost; ločitev kapitalist –podjetnik;
bistvo tveganje in negotovost, ki jo prevzema; lastnosti se da tudi pridobiti;
Podjetništvo iz leta 1720 ….
Richard Cantillon: Podjetnik je špekulant
Začetnik teorij o podjetništvu (umrl leta 1734)
- oče termina podjetnik;
- podjetnik je prevzemnik tveganja; veliko prispevajo k ekonomski vrednosti;
- uvajajo novitete; so koordinatorji poslov;

Podjetnikje vmesni člen med proizvodnjo in porabo - kupuje
pri proizvajalcih in prodaja kupcem

Podjetnikov motiv je dobiček (razlika med nabavno in prodajno
ceno), ki pa je negotov

Podjetnik je špekulant, saj kupuje po fiksni ceni in si obeta s
prodajo po višji ceni ustvariti dobiček

Podjetnik posluje v negotovem okolju in prevzema tveganje, ki
ga ni moč zavarovati
Definicije podjetništva PO CANTILLONU ….
Definicije in razumevanje podjetništva se v času nadgrajuje:
INOVATOR
+ LOČITEV OD MANAGERJEV
+ UPRAVLJANJE
+ USTVARJALNI ORGANIZATOR
+ GLAVNI MEHANIZEM EKONOMSKIH SPREMEMB IN RAZVOJA
+ TEKMOVANJE S KONKURENCO
+ SPOSOBNOST SPOPADANJA Z GOSPODARSKIM NERAVNOVESJEM
+ ………
PODJETNIŠTVO
skozi čas in definicije
.
Richard Cantillon
( 1680 – 1734)
Jean Baptiste Say
( 1767 – 1832 )
Podjetnik je vsak, ki prejema negotove prejemke
( podjetnik je špekulant )
Podjetnik je usklajevalec proizvodnega procesa
( razmeji pojem kapitalist – podjetnik; loči
dobičke podjetnikov od dobičkov kapitala)
Israel Kirzner
Podjetnik je posameznik, ki je izredno pozoren in
( 1824 – 1911)
zato sposoben spoznati in izkoristiti priložnosti,
ki so ostale neopažene ( buden na spremembe
na katere potem hitro reagira).
Joseph Alois Schumpeter
( 1883 – 1950)
Podjetnik je inovator, ki razvija novo tehnologijo
NAJNOVEJŠA RAZVOJNA POT
PODJETNIŠTVA
Stara šola podjetništva
Nova šola podjetništva
Ne razmišljaj preveč o podjemu, poslu. Naredi,
skoči!
Najdi poslovno priložnost! Ni toliko pomembno,
kakšna je, pomembno je, da si dovolj vztrajen in
jo uresničiš.
Počakaj do svojega petintridesetega leta!
Uspešni podjetniki so kritični misleci, inovativni
in ustvarjalni ter akcijsko usmerjeni.
Potrebne so tudi podjetniške izkušnje. Gradi in
zaupaj vanje! Spoznaj izkušnje panoge
in
tehnologijo!
Vsaka leta so prava. Izkušnje učijo, da je bolje
začeti konec dvajsetih, v začetku tridesetih let.
Naredi kreativno predštudijo, preračunaj stroške
in izmeri trg! Poslovnega načrta se loti skupaj z
ustanovitvenim timom, vendar s poslom ne čakaj!
Podjetništvo je kariera, ponavadi sestavljena iz
vrste podjemov. Ustanovitev podjetja je tehničnopravno vprašanje, pomembneje je najstajajoči
posel znati voditi.
Vprašanja podjetniške etike in morale so bistvena
vprašanja dolgoročne uspešnosti podjetnika in ne
morejo biti izvzeta ali obstranska.
Podjetniški uspeh je rezultat kombinacije
človeških in podjetniških pogojev ter pogojev
okolja. Ne le znanje o stvareh, predvsem znanje o
ljudeh.
Najprej naredi podroben poslovni načrt, potem se
loti posla!
Usmerjenost na ustanovitev
pričetkom podjema.
podjetja
pred
Etični in moralni vidiki podjetnišva so manj
pomembni, niso bistveni element.
Podjetniški uspeh je posledica potrebnega in
zadostnega pogoja: pravih podjetniških lastnosti
in potez.
TEMELJNI POJMI

PODJETNIŠTVO

PODJETNIK

PODJETNIŠKI PROCES

PODJETNIŠKA PRILOŽNOST
PODJETNIŠTVO KOT DEL OKOLJA

.
MAKRO OKOLJE
MIKRO OKOLJE
*** družina,
*** referenčno okolje
Ekonomsko, Kulturno,
tehnično-tehnološko,
naravno, družbeno-politično;
PODJETNIK
družina:
vzgoja, oblikovanje vrednot, prizadevanje po dosežkih
DEJAVNIKI MIKROOKOLJA SO
LAHKO POZITIVNI ALI NEGATIVNI
referenčne skupine: sodelavci, sošolci, prijatelji, mentorji, nacionalna manjšina
PODJETNIK

Je ključni element podjetniškega procesa

Različne definicije kdo je podjetnik – imajo pa vse neke
skupne imenovalce

Podjetnikova osebnost

Tipične lastnosti podjetnika – uspešnega in neuspešnega
PODJETNIKOVE OSEBNOSTNE LASTNOSTI:













želja po uspehu,
predanost in zaupanje v idejo,
iniciativnost in odgovornost,
vztrajnost,
sposobnost učenja na napakah,
obsedenost s priložnostjo,
prilagodljivost (obvladovanje sprememb),
preračunljivo obvladovanje tveganja,
energičnost in dinamičnost,
kreativnost in inovativnost,
jasna vizija,
samozaupanje in optimizem,
samostojnost in neodvisnost…
NEKATERE SKUPNE LASTNOSTI PODJETNIKA
Wiliam Bygrave
( 1994 – profesor podjetništva na Babson College v ZDA )
DESET LASTNOSTI, KI ZAČNEJO V ANGL. NA D :
 Dream – Sanje: podjetnik ima vizijo
 Decisiveness – Odločnost: odločno sprejemajo odločitve
 Doer – Realizator: ko se odloči tudi realizira
 Determination – Odločenost: privržen ideji in se ne predaja
 Dedication – Privrženost: povsem se posveti svojemu poslu, včasih
celo zanemari …
 Devotion – Predanost: rad počne kar počne
 Details – Podrobnosti: obvladati kritične detajle
 Destiny – Usoda : sam želi odgovarjati za svojo usodo
 Dollars – Denar: Denar je merilo uspeha, ne pa primarni motiv …
 Distribute – Delitev: Lastništvo podjetja delijo s ključnimi delavci
SKUPNE ZNAČILNOSTI NEUSPEŠNIH PODJETNIKOV
Raziskave kažejo na naslednje najpogostejše vzroke za propad malih podjetij:

PODPOVPREČNA SKRB ZA NOTRANJO KONTROLO

ZAPOSTAVLJANJE KADROVSKE FUNKCIJE IN UPRAVLJANJA S ČLOVEŠKIMI
VIRI
Žabja teorija podjetniškega neuspeha:
… paglavec
… skuhana žaba ( večamo temperaturo vsako uro po eno stopinjo…)
… krotji žabon
… podjetniki so kot kuhane žabe. V vodi so. Temperatura se menja. Oni
“Ameriški

tega ne čutijo in plavajo v krogu. Ne znajo reagirati na spremembe… “
Sindrom kuhane žabe: Howard Haas, profesor vodenja in strategij na University of
Chicago
Funkcijske vloge sodobnega podjetnika
PODJETNIK
KOT
KOORDINATOR
PODJETNIK KOT
RAZSODNIK
PODJETNIK KOT
INOVATOR
PODJETNIK KOT
NOSILEC
TVEGANJA
?
PODJETNIK PREVZEMA
TVEGANJA:




finančno tveganje,
tveganje kariere,
tveganje v družini in okolju,
psihično tveganje.
SE PODJETNIK
RODI ALI NAREDI
???????????

Se košarkar, alpinist, … rodi ali naredi ?
KAJ VI MENITE ?????

Se da naučiti podjetništva?

Osnovne sposobnosti … so tudi prirojene

Pomembno stalno usmerjanje in nadgradnja
Podjetništvo
Podjetniški proces
Podjetnik
Podjetniška ideja
PODJETNIŠKI PROCES
Je odprt in dinamičen proces
v katerem se z interakcijo
podjetnika
( kot osebe oz. tima)
podjetniške priložnosti
in
sredstev
ustvarja nova vrednost.
Nosilec podjetniškega
procesa je podjetnik
Osnovna razmerja
znotraj podjetniškega procesa
TRI GONILNE SILE PODJETNIŠKEGA PROCESA
Timmons:
Osnovno razmerje podjetniškega procesa je razmerje med:

lastniki – ustanovitelji (podjetniki) na eni strani,

podjetniškimi priložnostmi na drugi strani ter potrebnimi

sredstvi in viri na tretji strani.
MODEL PODJETNIŠKEGA PROCESA
Timmons, 1999
Komunikacije
PRILOŽNOST
Npr. velika,
rastoča in
neomejena
SREDSTVA
Poslovni načrt
Zelo
omejena
Stiki in pasti
Različnost
Vplivi okolja
Menedžment
Ustvarjalnost
Negotovost,
tveganje
Voditeljstvo
OSEBNOST
TEAM
Trg kapitala
Podjetnik - ustanovitelj
OD PODJETNIŠKE IDEJE DO USPEŠNEGA PODJETJA
- Lampret, 2008
.
Podjetje – Podjem
uresničena podjetniška priložnost
Poslovna priložnost
( preizkušena in še neuresničena podjetniška ideja)
Poslovna ideja ( še nepreizkušena)
Podjetništvo
Podjetnik
Podjetniški proces
Podjetniška priložnost
PODJETNIŠKA PRILOŽNOST
Ena od treh gonilnih sil podjetniškega procesa

Podjetnik jo mora prepoznati ( tam kjer je drugi ljudje ne)

Preizkušena (uresničljiva) podjetniška ideja – podjetniška ideja pa je še
nepreverjena ;

Večji so posameznikovi ustvarjalni potenciali, več je možnosti za
porajanje idej in več kot je idej večja je možnost podjetniških
priložnosti;
Ali razlikujemo inovacije in invencije ???
---- Inovacija ( novost – nov izdelek, storitev, tehnološki proces, tržni pristop, model vodenja,…
- inovacije so torej ekonomsko uspešno realizirana invencija)
( tehnične in poslovne inovacije – novi proizvodi in poslovni modeli)
---- Invencija ( novosti, ki pa v praksi še niso realizirane)
KAKO DO POSLOVNE IDEJE ????
GENERIRANJE
PODJETNIŠKIH IDEJ

Idejo nam da kdo drug ( poslušamo, sejmi, tujina, … )

Ideja iz predhodne zaposlitve

Odkup pravice za ponudbo izdelka ali storitve ( pridobitev blagovne znamke, franšizing)

Sodelovanje podjetnika in izumitelja

Hobiji kot vir idej

Iskanje rešitev problemov ( svojih ali od drugih ljudi) – tudi nekonvencionalne rešitve

Samozaposlovanje ( razvijanje svojih zmožnosti v posel)

Tradicionalni družbeni dogodki ( poroke, pogrebi, … )

Slučajne ideje

Sistematično iskanje idej – viharjenje možganov,

Vrzeli na trgu ( tržne niše)

…………..
Avtor: Aleš Lisac
Vir: Podjetnik, oktober, 2010
Kako do dobre ideje?
.
Berite članke…
Teoretiki trdijo, da je za uspeh v podjetništvu ena od ključnih stvari dobra poslovna ideja. Kako pa
priti do take ideje? Trg je poln vsega, kar se da izdelati. Dobiti novo idejo, ki se da uresničiti
hitro in brez ogromnih finančnih sredstev, je skoraj nemogoče.
Do dobre ideje je zelo težko priti, če gledamo v zrak, na mizi pa imamo svinčnik in prazen list
papirja. Začeti moramo z opomnikom, na katerem je, recimo, 30 vprašanj. Tokrat nimamo
prostora, da bi vam predstavil serijo teh vprašaj. Zato poglejmo samo en primer vprašanja, ki
lahko vodi do »novih« idej:
Vprašajte se: kaj lahko dodate svojemu izdelku ali storitvi? Naredite to vajo za naslednje izdelke:
prikolica za kampiranje, pralni stroj, knjiga. Kaj je mogoče tem trem izdelkom dodati, da bodo
bolj izvirni, da boste prodali in zaslužili več?
Prikolici za kampiranje dodajte dve kolesi in motor. Rezultat je priljubljeni avtodom. Pralnemu
stroju dodajte navadno uro, ki kaže čas do zaključka pranja. Zakaj so za to »pogruntavščino«
potrebovali 40 let? Knjigi dodajte podpis avtorja in že je vredna več.
Kot vidite, je trik inovativnosti v postavljanju pravih vprašanj. Če začnete s pravimi vprašanji, boste
prej ali slej našli nekaj novega, izvirnega. V eni od prihodnjih številk Podjetnika vam bomo
predstavili še več pravih vprašanj, s katerimi boste tudi vi postali superinovativni.
Datum objave: 08.10.2010
POTEK RAZVOJA PODJETNIŠKEGA PROCESA
Lampret, 2008
Generiranje poslovnih idej
Ustvarjalno razmišljanje;
Podjetniška ideja
(sposobnost vizualizacije zastavljenega cilja)
Preverjanje ideje in iz ideje ustvariti poslovno priložnost
Vrednotenje poslovne priložnosti – makro in mikro;
Podjetniška
priložnost
Blitz poslovni načrt;
Poslovni načrt
Kaj je podjem??
Podjem – Podjetje
uspešen posel
Podjetje kot pravna oblika podjema ( projekt);
priskrba virov; start up oz. zagon podjetja;
Manegement ustanovljenega podjetja
Upravljanje razvoja in rasti
Rast in razvoj podjema
Podjetnik se transformira v managerja ali pa v aktivnega lastnika
PODJEM

Podjem je sinonim za poslovno aktivnost, ki
ima svojo pravno obliko, če se ustanovi podjetje
ali pa se izvede kot projekt.

Podjem je rezultat delovanja treh gonilnih sil
( Po Timmonsu: podjetnika –tima; podjetniške
priložnosti; uporabljenih resursov - sredstev in
virov)
Okno priložnosti za uresničitev podjema
( ALI TUDI: KDAJ ZAČETI Z ZAGONOM PODJETJA)
Velikost
trga
Ponudba
.
Povpraševanje
Okno priložnosti
5
NAJBOLJŠI PODJETNIK DOJAME POTENCIAL
PODJETNIŠKE PRILOŽNOSTI ŠE PREDNO SE
ODPRE OKNO PRILOŽNOSTI
10
15 Čas ( leta )
Ena od treh gonilnih sil podjetniškega procesa
SREDSTVA – RESURSI
potrebna za uresničitev podjetniške priložnosti

Resursi so :
* človeški viri,
** fizična sredstva in
*** finančna sredstva.
Ena od treh gonilnih sil podjetniškega procesa

Človeški viri: dober podjetniški tim; sodelavci; zunanji sodelavci; kako pritegniti k
sebi dober kader???

Finančna sredstva ( lastni kapital, krediti sorodnikov, bančni krediti, subvencije,
kapitalska vlaganja, tvegani kapital, poslovni angeli, evropska sredstva, .…)

Fizična sredstva ( prostori, zemljišče, oprema in stroji, tehnologija, pravice, … )
FAZNI PROCES ŽIVLJENSKEGA CIKLA PODJETJA
RA
ST
TO
A
Z
ROJSTVO
S
ČA
E
PR
JA
T
VE
I
Ž
N
Osnovni fazni model:
Rojstvo: obvladati proizvod, poiskati prve
kupce, zagotovite startne finance, poiskati
partnerje, enostavna pravno-statusna oblika
Preživetje: po prvem poslu, problem
dolgoročnega obstoja (rast trga, kupci,
donosnost)
Rast: nova organizacija, pravi poslovni
model, nov odnos podjetnik, lastnik in
delavec
Zaton: optimalna velikost, prišli na cilj
TIPI
PODJETNIKOV
V “PODJETNIKU” KOT CELOVITI OSEBNOSTI SE SKRIVA MNOŽICA
RAZLIČNIH TIPOV LJUDI, KI SE MED SEBOJ RAZLIKUJEJO V OSEBNOSTNIH
LASTNOSTIH, SPOSOBNOSTIH IN NAČINU PRISTOPA K PODJEMU.
.
Različni načini tipologije:
glede na vrednote in cilje, glede na stopnjo inovativnosti, glede na stopnjo
samostojnosti pri podjemu, ….
Glede na stopnjo samostojnosti
pri poslovnem podjemu:
Notranji podjetniki
Danhof – 1949:
Franšiziji
+ inovativni ustvarjalci
Kooperanti
++ imitativni sledilci
Samozaposleni
+++ gverilski strategi in taktiki
Družinski podjetniki
++++ podjetniški lenuhi in špekulanti
Lastniki malega podjetja
Dinamični podjetniki ( entrepreneurs )
PODJETJA SO LAHKO RAZLIČNA
Delitev podjetij po velikosti:




mikro
mala
srednja
velika
(do 9 zaposlenih)
(od 10 do 49 zaposlenih)
(od 50 do 249 zaposlenih)
( od 250 in več zaposlenih)
Delitev glede na rast in razvoj podjetja:

brez potenciala rasti

dinamična podjetja / gazele
* le 5-8% podjetij,
** med gazelami le 2,5% high tech,
*** ustvarijo 77% rasti vseh gazel
Temelj za nastanek teorije po
Birchu – sloni, gazele, miške!
David Birch, 1979:
Sloni, miške in gazele

Tri skupine podjetij ( glede na rast, reakcijo na
spremembe, togost, stabilnost, makroekonomski pomen… )
 SLONI (velika, močna, toga, stara)
 MIŠKE (majhna, z visoko stopnjo reprodukcije)
 GAZELE (majhna z izrednim potencialom rasti)

Gazele imenujemo tudi dinamična podjetja, njene
lastnike pa dinamične podjetnike
(kljub relativno majhnemu številu jim je moč pripisati skoraj celotno rast zaposlenosti)
IZBOR ZA SLOVENSKE GAZELE

Zlata GAZELA 2008 – ROK URŠIČ
Instrumentation Technologies d.o.o.
Nova Gorica
REGIJSKE GAZELE SKOZI LETA

2013 – nominiranka za slovensko: SMARTEH ( Miroslav Črv - Podjetje, ustanovljeno leta 2000,

2012: Bia Separations, sicer globalno visokotehnološko podjetje s področja biotehnologije.
Njegova glavna dejavnost so razvoj, proizvodnja in prodaja monolitov CIM® ali inteligentnih
filtrov za čiščenje in ločevanje makromolekul za potrebe farmacevtskih ter drugih
biotehnoloških podjetij.
2011 – nominiranka za slovensko gazelo: SPIT Nova Gorica (čistilne naprave, jeklene
konstrukcije)
2009 – nominiranka: All G Mont d.o.o. Renče
2008 – zlata gazela: Instrumentation technologies d.o.o.
2007 – bronasta gazela : I. T. d.o.o.
2006: bronasta gazela: FLUID Batuje
2005: bronasta gazela: Lesimpeks Nova Gorica
2004: bronasta gazela: Peloz d.o.o. Nova Gorica
2003: ---202: bronasta gazela: Cicipet Miren
2001: bronasta Systec System Technology Nova Gorica










razvija in izdeluje elektronske krmilne in regulacijske sisteme za potrebe klimatizacije, avtomatizacije poslopij in
industrijskih procesov)
SLOVENSKI PODJETNIK LETA
2010
Marino in Marjetka Furlan, Nova Gorica
INTRA LIGHTING d.o.o.
Podjetnik leta 2013
Dušan Olaj
Podjetnik leta 2012
Albert Erman
MAGNETI Ljubljana
Podjetnik leta 2011
Podjetnik leta 2009
dr. UROŠ MERC
Podjetnik leta 2005
dr. ALEŠ ŠTRANCER
BIA SEPARATION d.o.o.
BISOL d.o.o.
BOŠTJAN ŠIFRAR
SIBO G d.o.o.
DUOL Brezovica
Najbolj inovativno evropsko podjetje
2010 Podjetnik leta 2003
IVO BOSKAROL, AJDOVŠČINA
PIPISTREL d.o.o.
( ultra lahka letala )
ODLOČITEV ZA PODJETNIŠTVO

NI ENOSTAVNA ODLOČITEV

SPREMEBA ŽIVLJENSKEGA SLOGA

NA ENI STRANI ŽELJA PO BITI PODJETNIK, NA DRUGI PA MOŽNOSTI

BI SE ODLOČILI ????

ZAKAJ JA, ZAKAJ NE ????

KATERI DEJAVNIKI VAS VSPODBUJAJO, KATERI PA ZAVIRAJO ??

Kako ocenjujete SVOJE referenčno okolje ( LOKALNO , DRUŽINA,
PRIJATELJI, …)

KAKO OCENJUJETE DRŽAVNO PODPORNO INFRASTRUKTURO IN
OKOLJE???
Podjetnik - Manager

MANAGER: učinkovito vodi obstoječ poslovni proces;
najeta delovna sila;

PODJETNIK: razvija nove ideje; lastnik, upravljalec in
manager v enem;
PODJETNIŠTVO IN MANAGEMENT SE VSE BOLJ
PREPLETATA
Ko podjetnik s svojim podjetjem doseže določeno stopnjo
razvoja, rasti in obsega , loči vloge lastnika in managerja “praviloma” zaposli managerja, sam pa ostane lastnikupravljalec- “podjetnik”.
IDENTITETNI RAZVOJ PODJETNIKA
Managerska identiteta: spretnost v
upravljanju, delitev dela, profesionalizacija,
pomembni motivi managerjev
MANAGERSTVO
Klasična podjetniška identiteta: profitni
motiv, obvladovanje tehnologije,
združevanje idej, financ in ljudi
Obrtniška identiteta: združitev delovne
in lastniške funkcije, dohodek kot motiv,
mojstrska proizvodnja
PODJETNIŠTVO
OBRT
Churchill-Lewisov model rasti
1. stopnja
OBSTOJ
stil
managiranja
neposredni
nadzor
2. stopnja
PREŽIVETJE
3. stopnja
USPEH - izstop
3. stopnja
USPEH - rast
4. stopnja
VZLET
5. stopnja
ZRELOST
nadzirani
nadzor
funkcionalni
funkcionalni
oddelčni
vodstvene
linije
organizacija
formalizacija
minimalna
minimalna
osnovna
nastajajoča
razvita
obsežna
strategija
obstoja
preživetja
ohranjanja
profitnosti
pridobivanja
virov za rast
rasti
donosa na
investicijo
posel
in
lastnik
POJAVNE OBLIKE PODJETNIŠTVA

Klasično podjetništvo
- upravljanje in lastništvo malega podjetja
– prepletanje posameznika in posla;
-- družinsko podjetništvo, žensko podjetništvo, franšizing, socialno, mladi podjetniki,

Individualno podjetništvo
- samozaposlitev
- delo na domu –podjetništvo na domu
- delo na daljavo – elektronsko podjetništvo
- podjetništvo na podeželju (LEADER, lokalne akcijske skupine LAS )…

Podjetništvo v nepridobitnih organizacijah

Notranje podjetništvo (PODJETNIŠTVO V PODJETJIH)

Obrt ( način opravljanja poslov)
DRUŽINSKO PODJETNIŠTVO

Družinska podjetja imajo predvsem v t.i. razvitem svetu (Zahodna Evropa,
Severna Amerika, Azija) velik pomen.

Družinska podjetja imajo 75-90% delež pri zaposlovanju in doseganju BDP.
So več kot le trgovinica, kjer ata in mama služita za preživljanje družine, pomagajo
pa jima tudi otroci, ki nimajo šolskih obveznosti.

Med najpomembnejša področja spadajo osebne storitve, hotelirstvo, gostinstvo,
predelava lesa, trgovina,…

Nekatera zvenečih imen svetovnega poslovnega sveta, ki so v lasti družin: Playboy
Enterprises, Harley-Davidson, Levi Strauss&Co., Ford, Procter&Gamble, DuPont,
BMW, Lego, Tetra Pak, Bata, Sainsbury, Benetton, Fiat, Mercedes-Benz, ( Intra
ligting d.o.o., Peloz d.o.o., )
RAZMERJE MED DRUŽINSKIM IN
POSLOVNIM SISTEMOM
Družinski in poslovni sistem sta dokaj nekompatibilna,
vendar pa tak način dela prinaša prednosti.

Družinska podjetja so ranljiva.

Na njihovo vodenje vplivajo:
- čustva,
- favoriziranje posameznikov in zanemarjanje drugih,
- vprašanja pravičnega nagrajevanja in zaposlovanja,
- tekmovalnost in
- vprašanje prenosa v naslednjo generacijo
( le 1/3 podjetij uspešno prestane prehod,1/10 pa v tretjo generacijo).

Uspešna družinska podjetja so svoje dolgoročno preživetje zgradila
na profesionalnem pristopu.
(NE)KOMPATIBILNOST
DRUŽINSKEGA IN POSLOVNEGA SISTEMA
Po: Benson B., Crego E.t., Drucker R.h,1990
53
Tipi slovenskih družinskih podjetij
(pogostost različnih družinskih kombinacij
v lastništvu slovenskih družinskih podjetij)
Tip podjetja










oče - sin
mož - žena
oče - sin - sin
oče - hči
mati - hči
brat - brat - brat
oče - sin - hči
oče - mati - sin
oe - mati - sin - sin
svak - svak
Vir: Vadnjal, 1996
Pogostost v %
27
23
15
8
8
4
4
4
4
3
PREDNOSTI IN SLABOSTI DRUŽINSKIJH PODJETIJ
Slabosti
družinskih podjetij
Prednosti
družinskih podjetij

predanost poslu in družini

veliko znanje


. rigidnost (togost)
fleksibilnost v času, delu in denarju

• čustveni vplivi na poslovne odločitve

dolgoročno razmišljanje

• avtoritete niso točno definirane

stabilna kultura

• finančni apetiti družinskih članov

hitro sprejemanje odločitev

• stalni konflikti med družinskimi člani

zanesljivost in ponos

• pritiski sorodnikov na službe (nepotizem)

• nevarnost ogrožanja družinskega imena, če
se podjetju kaj zgodi

• prenos v naslednjo generacijo

• zastarele metode vodenja

• konservativni načini pridobivanja kapitala

varnost družine

boljši odnosi med družinskimi lani

kredibilnost blagovne znamke
Družinska ustava


Formalni načrt tranzicije v pisni obliki, ki pripomore k manj
bolečemu procesu tranzicije.
je temelj za urejanje odnosov v družini in v podjetju.

Ustava naj bi bila formalizirana in naj bi jo podpisali vsi člani
družine, ki se tako zavaruje pred kasnejšimi spori.

Družinski člani dosežejo soglasje o tem,
kaj so cilji družine in kaj so cilji podjetja
Družinska podjetja v Sloveniji

Veliko slovenskih družinskih podjetij je nastalo iz obrtnih
dejavnosti še pred letom 1990

Uživajo vse večji ugled kot trdne naglo rastoče in izvozno
usmerjene enote malega gospodarstva in veliko jih je prešlo med
dinamična podjetja

Med malimi in srednjimi podjetji skoraj 80 % takih, ki jih lahko
štejemo med družinska podjetja

Družinska podjetja v Sloveniji zaposlujejo vsaj 26% aktivnega
prebivalstva in ustvarjajo vsaj 22 % celotne dodane
vrednosti
ŽENSKO PODJETNIŠTVO


ženske podjetnice v večji meri najdemo med ustanoviteljicami
socialnih (družbenih) podjetij in mikro podjetij,
primarno delujejo v storitvenih podjetjih

ključne sestavine za uspeh ženske navajajo trdo delo, vztrajnost,
spodbude, spretnosti in znanja pri ravnanju z ljudmi, podjetniški
menedžment in vodstvene sposobnosti, osebna integriteta, zdravje,
modrost in sreča

izziv je usklajevanje podjetniške vloge z materinsko
ŽENSKO PODJETNIŠTVO
V SLOVENIJI

ženske so premalo vključene kot menedžerke v poslovnem ali
političarke v političnem okolju

Država pospešuje razvoj ženskega podjetništva z različnimi ukrepi

največ ženskih podjetij je v storitvenih dejavnostih

23,2% malih podjetij vodijo ženske

ženska podjetja so v povprečju nekaj manjša

med mikro podjetji je delež ženskih podjetij skoraj 30%

med podjetji z največjim prihodkom je le 20% ženskih podjetij
FRANŠIZING
• Franšizing je način poslovnega sodelovanja pravno in finančno samostojnih
podjetij.
• franšizor in franšiziji,
• franšizor svojim franšizijem daje pravico in odgovornost, da posluje skladno z
njegovim konceptom.
•Tri oblike:
--- Zastopstvo ( franšizni sistem trgovine na drobno)
--- Sistem poslovnega formata ( franšizor ponuja ime, način dela in ugled
blagovne znamke – McDonalds, Tuš, …
--- Storitvena franšiza ( franšizor razširi svojo storitveno mrežo preko
franšizijev, ki uporabljajo ime in način opravljanja storitev)
Ključni pojmi v franšizingu

franšizni sistem: določa franšizna pogodba, ki opredeljuje poglavitne sestavine
(franšizorja, franšizija, pravice/dolžnosti obeh, sistem poslovnih in tehničnih
znanj, rešitev določenega poslovnega koncepta)

franšizor: lastnik franšiznega sistema (franšizodajalec)

franšizij: je kupec franšize - franšizojemalec

pristopnina: začetno enkratno plačilo ob vstopu v sistem

periodično plačilo franšizorju: redno plačilo za režijske
storitve franšizorja

Evropski kodeks etike za franšizing: dokument o poslovanju franšiznih
sistemov, predvsem o odnosu med franšizorjem in franšizijem

franšizna pogodba: temeljni dogovorni dokument med
franšizorjem in franšizijem

master franšiza: krovna franšiza pri širjenju franšiznih sistemov v drugo državo
DRUŽBENO ALI SOCIALNO
PODJETNIŠTVO
(Social Entrepreneurship)

Podjetja, ki iščejo poslovne rešitve za socialne probleme
( zadruge, kooperative, fundacije, … );

Dobičkov ne delijo družbenikom ampak vlagajo nazaj v podjem;
Podjetništvo v nepridobitni organizaciji
( bolnice, zbornice, društva, zavodi, dobrodelne organizacije, ….

Individualno podjetništvo
( v ZDA že 26% vsega aktivnega prebivalstva)

Samozaposlitev ( samostojni poklici – kultura, šport, raziskovalci; kmeti; s.p.
brez zaposlenih; osebno delo;) vstopnica v svet podjetništva;

Delo na domu (home based business ali HBB;

Delo na daljavo – elektronsko podjetništvo

Podjetništvo na podeželju
OBRTNA DEJAVNOST (način opravljanja dejavnosti; potrebna posebna
obrtna znanja in spretnosti; Obrtno podjetniška zbornica)
PODJETNIŠTVO NA DOMU
DELO NA DOMU
Delo na domu postaja pojav ekonomije prihodnosti.
Vse razvite države pospešujejo delo na domu kot način pospeševanja
zaposlovanja, saj so stroški delovnih mest v podjetjih previsoki,
možnosti za delo na domu pa naraščajo z razvojem informacijske in
telekomunikacijske tehnologije.
Delo na domu v splošnem definiramo kot obliko podjetništva, ko
podjetnik vodi svoje poslovanje doma ali od doma, kjer je običajno
tudi sedež njegovega podjetja. Pri tem je lahko v delovnem razmerju
po naročilu ali pogodbi za svojega delodajalca.
DELO NA DALJAVO
Delo na daljavo (Teleworking) je oblika dela z računalniki in drugimi
telekomunikacijskimi sredstvi, kjer sta lokacija dela in delovni čas
fleksibilna.
PODJETNIŠTVO NA DOMU
Stanje v ZDA in Kanadi
Podjetniki na domu so povprečno stari 39 let in zaslužijo 71.500 US$/leto.
Običajno se razvije delo na domu iz aktivnosti: varstvo otrok, skrb za
ostarele, svetovanje, marketinške raziskave, storitve na računalniku,
poučevanje, krojaštvo, kozmetične dejavnosti, oblikovanje, športne
aktivnosti, prevajanje tekstov ipd.
Najpogostejše oblike storitev na domu: informacijski inženiring,
poslovanje po Internetu, arhitektura, gospodinjstvo, kurirske storitve,
posredovanje sporočil, razpošiljanje pošte za podjetja, organizacija
praznovanj, kulinarika, organizacija športnih aktivnosti in druge
ustvarjalne dejavnosti.
PODJETNIŠTVO NA DOMU
Stanje v Evropi



Delo na domu ni tako razširjeno kot v ZDA.
V Evropi je po ocenah vključenih v delo na domu nad 10 mio ljudi.
Nastaja weightless (nematerialno) gospodarstvo, katerega osnovno
delovno mesto bo doma, način dela pa na daljavo.
Stanje v Sloveniji
V Sloveniji se delo na domu uveljavlja le počasi - ovirajo ga:

zastarela zakonodaja za to področje,
 dolgotrajni postopki za registracijo,
 ni ustreznih finančnih virov,
 draga infrastruktura,
 pomanjkanje izobraževanja,
 slaba promocija te oblike dela ipd.
PODJETNIŠTVO NA DOMU
Možnosti za razvoj dela na domu v Sloveniji.
Na voljo imamo veliko neizkoriščenih stalnih sredstev

visoka raven kvalificiarnega tehničnega znanja, veščin, spretnosti, talenta ljudi

tradicionalni individualni, samostojni pristop v podjetništvu

krepi se ponudba intelektualnih storitev v individualnem podjetništvu

samozaposlovanje in delo na domu spodbujata proces vlaganja prebivalstva v
poslovno infrastrukturo

ohranjanje tradicionalnih slovenskih pozitivnih vrednot - pospeševanje
družinskega podjetništva
NOTRANJE PODJETNIŠTVO
Notranje podjetništvo je sistematična poslovna oblika
podjetja, s katero podjetja poskušajo:

spodbujati nastajanje podjetniških idej med
zaposlenimi v podjetju,

odkriti in selekcionirati te podjetniške ideje,

organizirati okrog njih podjetniške skupine,

jim pomagati pri uresničevanju idej ter
PODJETNIŠTVO
V NEPRIDOBITNI DEJAVNOSTI

S podjetniško filozofijo in ravnanjem poskuša država
preseči neučinkovitost in neuspešnost nepridobitnih
dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, javni sektor
infrastrukturnih gospodarskih dejavnosti - elektrogospodarstvo,
komunala, telekomunikacije, javni promet ipd.)

Razlog za odmiranje birokracije v javnih organizacijah je v njeni
togosti in nepodjetnosti.

Smotri nepridobitne organizacije so nepridobitni in
praviloma niso neposredno merljivi v denarju.
PODJETNIŠTVO
V NEPRIDOBITNI DEJAVNOSTI

Zasebno opravljanje javnih služb in dejavnosti je neke vrste
korektiv nekonkurenčnega opravljanja posameznih
deajvnosti v nekoč izključno javnem sektorju - koncesije

Zagotavljanje infrastrukture, usmerjanje razvoja in
zagotavljanje obsega socialnih pravic so instrumenti
največjega vpliva države

Poleg nacionalnih programov spodbujanja podjetništva se
uveljavljajo regionalni in lokalni programi in pristopi
PODJETNIŠTVO V
NEPRIDOBITNI DEJAVNOSTI
Podjetnik v vlogi zagotavljanja javnega interesa

Del zasebnega kapitala, tudi zaradi davčnih spodbud in olajšav, se seli v
dejavnosti, kjer je neposredna podpora zasebnega kapitala primernejša kot
izključno državna proračunska logika (humanitarne dejavnosti, kultura,
šport).

Med motivi vlaganja zasebnega kapitala v nepridobitne dejavnosti je tudi želja
uspešnih podjetnikov, da na ta način vračajo okolju.

V nepridobitnih dejavnostih je prvenstveni kriterij uspeha uresničevanje
poslanstva in temeljnega namena organizacije.

V nepridobitnih dejavnostih se sredstva za opravljanje dejavnosti pridobivajo z
zbiranjem donacij, sponzorstvev in prispevkov.

Nagrada za uspeh običajno ni materialna.
PRAVNI OKVIRI POSLOVNIH
PODJEMOV

Samostojni podjetnik
(FIZIČNA OSEBA KI OPRAVLJA POSLOVNO DEJAVNOST)

Pravne osebe
( OSEBNE IN KAPITALSKE DRUŽBE)

Obrt

Nepridobitne oblike podjemov
( ZADRUGE, ZAVODI, FUNDACIJE, SOCIALNA PODJETJA, DRUŠTVA)
PRAVNE OBLIKE PODJETJA
ORGANIZACIJSKE
OBLIKE
OPRAVLJANJA
Organizacijske
oblike opravljanja
dejavnosti DEJAVNOSTI
FIZIČNE OSEBE
SAMOSTOJNI PODJETNIK
PRAVNE OSEBE
OSEBNE DRUŽBE
Družba z neomejeno
odgovornostjo, d.n.o.
KAPITALSKE DRUŽBE
Družba z omejeno
odgovornostjo, d.o.o.
Tiha družba, t.d.
Komanditna družba,
k.d.
Delniška družba, d.d.
Evropska delniška
družba – Societas
europea (SE)
Komanditna delniška
družba, k.d.d.
Obrt

Obrt je način opravljanja dejavnosti, ki jo lahko opravljamo le
na podlagi obrtnega dovoljenja in kot posledico vpisa v obrtni
register

Opravlja se lahko v katerekoli pravno organizacijski obliki.

Ni omejitve pri številu zaposlenih

Pogoj za opravljanje dejavnosti je mojstrski izpit

Poenostavljeni pogoji za opravljanje obrti:

Obrt (lista A) tradicionalne obrtno/rokodelske dejavnosti in osebne
storitve

Obrti podobne dejavnosti (lista B) industrijski proizvodnji podobne obrtne
dejavnosti.
NEPRIDOBITNI PODJEMI –
Pravni okviri in temeljni cilji

Neprofitna družba z omejeno odgovornostjo: dobiček se vlaga nazaj v
razvoj družbe

Zadruga: cilj je pospeševanje gospodarskih koristi članov zadruge

Zavod: učinkovito opravljanje družbenih dejavnosti, cilj pa ni pridobivanje
dobička

Socialno podjetje: npr. invalidska podjetja s posebno obravnavo pri davkih,
delovnih razmerjih in socialni zakonodaji

Društvo: prostovoljno in nepridobitno združevanje fizičnih oseb zaradi
skupnih interesov

Fundacija: zagotavljanje splošno koristnih ciljev s temeljnim poslanstvom
dobrodelnosti
Značilnosti slovenskega podjetništva
Začetni dinamični podjetniški val 1990- 1994, nato upadanje trenda
nastajanja novih podjetij,
.
majhen delež rastočih, inovativnih in tehnološko naravnanih podjetij med
malimi in srednjimi podjetji (MSP),
skromen proces internacionalizacije poslovanja MSP in premajhno
intenzivnost povezovanja za doseganje
dejanskega razvojnega in izvoznega potenciala.
•primanjkljaj večjega števila uveljavljenih MSP (ob sicer velikem
razvoju mikro podjetij),
zaostajanje slovenskih MSP pri dodani vrednosti na zaposlenega,
ki znaša 21.500 EUR nasproti 55.000 EUR v povprečju držav EU
Ponovno povečevanje dinamike nastajanja novih podjetij.
Delež MSP v EU
23.000.000 MSP = 99.8% vseh podjetij v EU
Gonilna sila evropskega
gospodarstva
SMEs
Large
SME angl. = MSP slov.
80% novih delovnih mest v zadnjih
petih letih v EU so ustvarila MSP
Pomen malega gospodarstva
GOSPODARSKE DRUŽBE IN PODJETNIKI GLEDE NA VELIKOST V LETU 2010
Družbe/Podjetniki
Velikost
Število
Delež v %
GOSPODARSKE DRUŽBE
Slovenija skupaj
55.734
100
1)
Zaposleni
Čisti prihodki od prodaje
Število
Delež v %
mio EUR
Delež v %
Sredstva
mio EUR
Delež v %
462.643
100
71.324
100
100.306
100
Mikro (MI)
51.805
93,0
Majhne (M)
2.434
4,4
Srednje (S)
774
1,4
Skupaj MMS
55.013
98,8
SAMOSTOJNI PODJETNIKI POSAMEZNIKI
Skupaj s.p.
71.242
100
129.706
72.272
75.511
277.489
28,0
15,6
16,3
59,9
12.427
9.359
10.973
32.759
17,4
13,1
15,4
45,9
20.199
12.712
9.920
42.831
20,1
12,7
9,9
42,7
51.199
100
4.828
100
4.080
100
Majhni
Srednji
50.336
863
2)
98,3
1,7
4.755
101
97,9
2,1
3.974
106
97,4
2,6
71.231
11
100
0
MMS - Zajeti so subjekti po velikostnih merilih: srednje, male in mikro družbe.
Opombe:
1) Zaposleni v družbah glede na število opravljenih delovnih ur; število se razlikuje od podatkov SURS zaradi različnega zajema in metodologije.
2) Majhni podjetniki kot lastniki in nosilci dejavnosti niso vključeni v število zaposlenih.
Vir: Kazalniki poslovanja GZS 2010, junij 2011, na osnovi podatkov AJPES – podatkovna baza letnih poročil.
Od 2008 upad števila zaposlenih v slovenskih
družbah
TREND ŠTEVILA ZAPOSLENIH (PO DELOVNIH URAH)
TREND ŠTEVILA GOSPODARSKIH DRUŽB
140.000
50.000
130.000
120.000
40.000
110.000
Mikro
Mikro
Male
100.000
Male
30.000
Srednje
Srednje
90.000
20.000
80.000
70.000
10.000
60.000
50.000
2006
Vir: Kapos GZS
0
2007
2008
2009
2010
2006
Vir: Kapos GZS
2007
2008
2009
2010
Dodana vrednost na zaposlenega
v MMS družbah le 30.000€
TREND DODANE VREDNOSTI NA ZAPOSLENEGA V EUR
38.000
37.000
36.000
35.000
34.000
33.000
32.000
31.000
30.000
29.000
28.000
27.000
26.000
25.000
24.000
23.000
22.000
2006
SLOVENIJA
Mikro
Male
Srednje
2007
2008
Vir: Kapos GZS
MMS družbe – mikro male in srednje družbe
MSP – mala in srednja podjetja
2009
2010
“A new kind of eastern promise – It is now easier to do business in
eastern Europe than East Asia, say a new report”
DOING BIZNIS 2013

Slovenija se je na lestvici Doing Business 2014, ki jo vsako leto pripravlja Svetovna banka, uvrstila
na 33. mesto med 189 državami, kar je dve mesti slabše kot lani. Z lestvico Svetovna banka meri,
kako prijazne so do podjetij države po svetu. Med desetimi kazalniki, s katerimi Svetovna banka
določa končno uvrstitev, je Slovenija najbolj, za pet mest, nazadovala pri kazalniku "ustanovitev
podjetja", ki vključuje izzive in ovire, skozi katere mora podjetnik, ko ustanavlja podjetje. Po tem
kazalcu se je uvrstila na 38. mesto.

Slovenija je za štiri mesta, na 109. mesto, padla tudi po kazalniku "pridobivanje posojil". Največ je
pridobila na kazalniku "plačevanje davkov", kje se je iz 59. mesta povzpela na 54. mesto.


Pohvale za delovno reformo in gradbena dovoljenja

Med reformami, ki so bile narejene v Sloveniji in so prispevale k izboljšanju pogojev za
opravljanje posla, Svetovna banka omenja delovno reformo, ki je posegla v pravila zaposlovanja,
odpovedni rok in odpravnine za presežne delavce.

Svetovna banka pri Sloveniji zaznava tudi izboljšave pri kazalniku "gradbena dovoljenja", ki
vključuje postopke, čas in stroške za izgraditev skladišča.

Boljši Makedonija in Ruanda

Med državami iz regije je Slovenijo prehitela Makedonija (25. mesto), zaostale pa so Hrvaška (89.
mesto), Črna Gora (44. mesto), Albanija (90. mesto), Srbija (93. mesto), BiH (131. mesto).

Na prvem mestu lestvice ostaja Singapur, drugi je Hongkong, tretja pa Nova Zelandija. Sledijo
ZDA, Danska in Malezija. Tik pred Slovenijo se je letos uvrstila Ruanda, tik za Slovenijo pa Čile.
EVROPSKI DOKUMENTI O
PODJETNIŠTVU
Lizbonska strategija (2000) in razvojni dokumentih, ki so ji sledili, zlasti
Evropska listina za mala podjetja (European Charter on Small Business)
opredelitev desetih področij podpiranja MSP,
»Green paper – Entrepreneurship in Europe« (2003) problem zaostajanja
Evrope za podjetniško naravnanostjo ter težave MSP na različnih področjih,
Akcijski načrt (2004) in
Prenovljena Lizbonska strategija (2005).

Akt za mala podjetja - Small business Act ( 2008) je postavil MSP v središče
oblikovanja politik EU; obvezen “preizkus MSP” da se preveri če predpis
Evropske komisije ima kak vpliv na MSP sektor;
Lizbonska strategija in podjetništvo
Razlogi za zaostajanje EU za ZDA in Daljnim
Vzhodom na področju podjetništva in inovacij:

Birokratsko okolje

Togi trg dela in visoka stopnja socialnezaščite

Pomanjkanje podjetniške kulture in podjetniške
naravnanosti prebivalstva
CILJ LIZBONSKE STRATEGIJE : EU naj (do leta 2010)
postane najbolj konkurenčno in dinamično
gospodarstvo temelječe na znanju
Evropska listina o malih podjetjih
10 sklopov aktivnosti
1.
Razvoj podjetniškega izobraževanja in usposabljanja: sestavni del
šolanja na vseh ravneh; spodbujanje podjetnosti mladih; dvig
usposobljenosti managementa malih podjetij
2. Cenejši in hitrejši postopki ustanavljanja in zagona podjetij: minimalni
roki, elektronske poti
3.
Izboljšanje zakonodaje in druge regulative: uporabniku in MSP
prijazni administrativni postopki
4.
Zagotovitev visoko usposobljenih človeških virov: razvoj znanj in
spretnosti uporabnih v MSP, vzpostavitev sistema vseživljenjskega
učenja
5. Izboljšanje on-line dostopa do administrativnih storitev, informacij in
svetovalnih storitev: zgled naj bo Komisija EU
6.
Zagotovitev več koristi za mala podjetja iz naslova delovanja
skupnega trga: pospešenirazvoj elektronske trgovine,
telekomunikacijskih storitev, javnih naročil, plačilni sistem
. Evropski sporazum o malih podjetjih
10 sklopov aktivnosti
7.
Izboljšanje davčnih ukrepov in dostopa do finančnih virov: davčna
politika naj spodbuja rast podjetij in zaposlovanje ter enostaven
prenos lastništva
8.
Krepitev tehnoloških sposobnosti malih podjetij: spodbujanje prenosa
tehnologij, spodbujanje povezovanja podjetij v skupne
projekte,spodbujanje razvoja grozdov in drugih oblik povezovanja
9.
Razvoj uspešnih e-poslovnih modelov in druge dobre poslovne
prakse: razvoj transevropske mreže mentorjev in poslovnih angelov
ob uporabi medmrežja
10. Učinkovitejša zastopanost interesov malih podjetij na nacionalni in
evropski ravni
Zeleni dokument
»Podjetništvo v Evropi«
( 2003 )
Dvoje temeljnih vprašanj:
»Kako ustvariti več podjetnikov ? in
»Kako doseči rast več podjetij ? «.
Tri področja, ki zadevajo izzive Zelenega dokumenta in
razvoj učinkovite politike za razvoj podjetništva:
 Zmanjšanje ovir za rast in razvoj podjetij
 Uravnoteženja tveganj in pridobitev podjetništva
 Pospeševanje družbe ki ceni podjetništvo,
Akt za mala podjetja –
Small business Act ( 2008)

Strategija Evropa 2020 in gospodarstvo Evrope sta močno odvisna
od izkoriščanja celotnih možnosti malih in srednjih podjetij (MSP).

Akt za mala podjetja (SBA) je okvir politike EU za krepitev MSP,
da bi se ta podjetja lahko razvijala in ustvarjala nova delovna mesta.
„NAJPREJ POMISLI NA MALE“

Od leta 2008 naprej so Komisija in države članice EU izvajale ukrepe
iz SBA za zmanjšanje upravnih obremenitev, financiranje MSP in
podporo pri njihovem vstopanju na nove trge.
Akt za mala podjetja –
EU, 2008
10 načel za usmerjanje in izvajanje politik na ravni EU in držav clanic.
I Ustvariti okolje, v katerem bodo podjetniki in družinska podjetja lahko uspevali in
kjer bo podjetništvo nagrajeno
II Zagotoviti, da bodo pošteni podjetniki v stecaju kmalu dobili novo priložnost
III Sestaviti pravila v skladu z nacelom „najprej pomisli na male“
IV Doseci, da se bodo javne uprave odzivale na potrebe MSP
V Prilagoditi orodja javne politike potrebam MSP: olajšati sodelovanje MSP pri javnih
narocilih in boljši izrabi državnih pomoci za MSP
VI Olajšati dostop MSP do financiranja ter razviti pravno in poslovno okolje, ki bo
podpiralo pravocasno placevanje v gospodarskem poslovanju
VII Pomagati MSP, da bolje izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja enotni trg
VIII Spodbujati nadgradnjo spretnosti in znanj v MSP in vse oblike inovacij
IX Omogociti MSP, da bodo izzive okolja spremenila v priložnosti
X Spodbuditi in podpreti MSP, da bodo izkoristila prednosti rasti trgov
Država in pospeševanje
podjetništva
Dve teoriji:
 Organski (samodejni) razvoj podjetništva
 Pospešeni razvoj podjetništva
S povečano vlogo države upada zasebna
pobuda
Koncept podpornega okolja za podjetništvo
v Sloveniji, kot ga opredeljuje zakon.
PODPORNO OKOLJE ZA PODJETNIŠTVO*
Podjetniško okolje
Inovativno okolje
Javna agencija Republike Slovenije za
spodbujanje podjetništva, inovativnosti,
razvoja, investicij in turizma
SPIRIT
TOČKE VEM
Podjetniški inkubatorji
(instrument regionalnega razvoja)
Univerzitetni inkubatorji
(instrument za uresničevanje pobud znotraj univerz)
Tehnološki parki
(hight – tech podjetja)
Finančno okolje
Slovenski podjetniški
sklad
( v Mariboru – krediti in garancije)
VODENJE IN UPRAVLJANJE
PODJETNIŠKE RASTI
Vsebina poglavja:
 stopnje življenjskega cikla podjetja in njihove značilnosti

opredelitev rasti podjetja

načini zagotavljanja rasti podjetja in njihove značilnosti

obvladovanje rasti podjetja

dejavniki, ki vplivajo na rast podjetja

značilnosti profesionalizacije podjetja
UPADANJE ALI NOVA RAST
ZRELOST
RAST
ZAGON
NAČINI ZAGOTAVLJANJA RASTI
PODJETJA

GENERIČNA RAST

RAST Z DIVERZIFIKACIJO

RAST S POMOČJO LICENCE

RAST S POMOČJO FRANŠIZINGA

RAST Z JOINT-VENTURE

RAST S SPOJITVAMI IN PRIPOJITVAMI
GENERIČNA RAST

izhodiščna, osnovna oblika rasti

tipična za MSP

gre za povečevanje obsega prodaje in dobička

povečevanje na račun osnovnega asortimana
Rast z diverzifikacijo

zagotavljanje rasti z uvajanjem novih proizvodov/storitev

načeloma hitra oz. hitrejša rast kot pri generični rasti

relativno bolj tvegana oblika

trije načini diverzificiranja:
z novim proizvodom na obstoječem trgu (razvoj novega proizvoda)
z obstoječim proizvodom na novem trgu
(internacionalizacija, tržni razvoj)
z novim proizvodom na novem trgu (čista diverzifikacija).
RAST Z FRANŠIZINGOM

relativno primerna oblika za MSP

kljub nekaterim negativnom razlagam ustrezna možnost

v praksi popolnoma enakovredna oblika

obravnava iz dveh vidikov:
franšizodajalca
franšizojemalca


INTERNACIONALIZACIJA MSP
opredeljuje vsako delovanje podjetij na tujem trgu
dolgoročno strateško usmerjanje na tuje trge
različni vzroki in motivi
dve vrsti podjetij:

razširijo poslovanje iz domačega na tuj(-e) trg (-e)

t.i. “born global”
Oblike internacionalizacije glede na
stopnjo vključevanja











lastna podružnica v tujini
prevzem
skupna vlaganja – mešana podjetja
strateške povezave
licenčno poslovanje
pogodbena proizvodnja
franšizing
zastopniki
potniki (komerciala)
izvozne družbe in združenja
izvoz (klasični, nakupni, oprtni …)
S
T
O
P
N
J
A
Z
A
H
T
E
V
N
O
S
T
I
Kaj nujno potrebujemo za pristop k
internacionalizaciji MSP ?

PODJETNIŠKO PRILOŽNOST NA TUJEM TRGU

USTREZEN IZDELEK ALI STORITEV

ANALIZIRANJE dejstev in razmer:

Analiza samega podjetja

Analiza potencialnega partnerja v tujini

Analiza okolja in trga na katerega se podajamo
NA OSNOVI TEGA PRISTOPIMO K NAČRTOVANJU INTERNACIONALIZACIJE
- strateško planiranje
- Operativno planiranje ( akcijski načrt, poslovni načrt)
POSLOVNI NAČRT
Kdor ne planira, planira svoj neuspeh.
Današnje planiranje je dejansko vaša prihodnost. – pa ne samo pri podjetništvu.
Uspešen posel temelji na dobrem načrtu in na učinkoviti akciji.
Poslovni načrt je:
…. pisni dokument, v katerem podjetnik
…. jasno opredeli
…. svoje cilje pri določenem poslu in
… strategije, s katerimi namerava te cilje doseči.
Zakaj poslovni načrt ?

Poslovni načrt je pisni dokument, v katerega boste zapisali svoje
razumevanje podjema o katerem razmišljate.

Poslovni načrt je kot zemljevid, ki vam kaže pot med čermi
konkurence, financ, davkov, razvojnih aktivnosti, …..
Zakaj poslovni načrt:






Vso svojo energijo usmerite na posel
Ugotovite, če je podjetniška priložnost res prava
Začrtate si logično pot k uspešnem poslovanju, razvoju in predvidite
najpomembnejša tveganja
Zberete vse potrebne informacije o potencialih posla
Znanje drugih vključite v svoj posel
Svoj posel lahko predstavite bančnikom, partnerjem, ….
KDO PRIPRAVLJA POSLOVNI
NAČRT ?

Poslovni načrt pripravlja podjetnik sam

Pri tem se lahko oprete na strokovno pomoč
svetovalcev, računovodje, tehnologov,
finančnikov, pravnikov, …..
ZA KOGA PRIPRAVLJA
PODJETNIK POSLOVNI NAČRT?

ZASE
in tudi za druge:
… banke in druge financerje našega podjema
… sklade, EU sklade
… poslovne partnerje
… lokalne skupnosti
( zanimajo jih različne stvari )
Kak naj bo dober poslovni načrt ?


Obseg: med 25 – 30 – 40 stranmi ( podrobne tabele, analize in dokumenti so
priloga PN )
Naj ima primerno strukturo vsebine
( različne metodologije za izdelavo poslovnih načrtov; včasih obvezne)

Lep izdelek – “osebna izkaznica” podjetnika ( izgled, jezik, slovnica, naslovnica)

Usmerjen naj bo v prihodnost ( 3 -5 let; tudi do 10 let )

Ne pretiravati z superlativi; bodite realni; pri finančnih projekcijah pa
konservativni – optimisti;

Enostavnost, prepričljivost in strokovna utemeljenost
VSEBINA POSLOVNEGA NAČRTA
I. ANALIZA POSLA
A – Opis proizvoda ali
storitve
B – Trg in ciljni kupci
II. FINANČNE
PROJEKCIJE
I – Predračunska
bilanca uspeha
C – Konkurenca
J – Predračunska
bilanca stanja
D – Strategija in načrt
trženja
E – Lokacija, prostor,
oprema, logistika
F – Menedžment in
organizacija
G – Zaposleno osebje
H – Terminski načrt
K – Projekcija
Bilance denarnih
tokov
L – Prag rentabilnosti, finančni
količniki
LOTIMO SE
POSLOVNEGA NAČRTA

Imamo podjetniške skupine za pripravo
poslovnega načrta?

Kakšna podjetja boste ustanavljali?

Kako bodo razdeljene funkcije v podjemu?