Transcript Generiranje podjentiških idej in mini poslovni načrt

GENERIRANJE
PODJETNIŠKIH IDEJ in
MINI POSLOVNI NAČRT
Tečaj podjetništva
Martjanci, 1.2.2011
•
•
•
•
•
Kaj je ustvarjalno razmišljanje
Kaj je podjetniška ideja
Tehnike generiranja idej
Izbor najboljše ideje
Ovrednotenje poslovne ideje
• Podjetniška ideja
• Poslovna ideja je povezana s poslovno
dejavnostjo,
• Poslovna ideja še ne pomeni poslovni uspeh,
• Poslovne ideje preverjamo s pomočjo poslovnega
načrta,
• Več faz iskanja poslovnih idej:
– Zbrati čim več poslovnih idej (generiranje),
– Izbrati tiste, ki obetajo največ;
• Kako pridemo do poslovnih idej?
– Podjetniki pri svojem delu,
– Po naključju,
– Pri delu, pri hobiju, pri opazovanju vsakdanjih
dogodkov,
– Na družabnih dogodkih,
– Pri kupcih, dobaviteljih, konkurentih,
– V podjetniških centrih,
– Delavci v razvoju, pri trženju, prodaji, transportu
• Preverjanje poslovne ideje:
– Ali je ideja v skladu s politiko podjetja
– Ali obstajajo finančna sredstva
– Ali obstaja potencialni trg
– Ali lahko izdelamo ta izdelek ali storitev
– Ali že obstaja tak izdelek ali storitev
– Ali imamo dovolj človeških virov
– Ali bo potrebna promocija, itd.
• Marketing (Armstrong, Kotler)
Trženjska
strategija
Razvoj in
testiranje
koncepta
izdelka
Presoja
idej
Generiranje
idej
Poslovna
analiza
Razvoj
izdelka
Testno
trženje
Komercializacija
• Osnova za razmišljanje:
– Moje znanje
– Moje izkušnje
– Moji interesi
– Moje želje
• Poslovna ideja
• Poslovna priložnost
• Podjetništvo in podjetje
• Kaj …?
–
–
–
–
–
–
–
–
–
Prodajam …
Posredujem …
Proizvajam …
Organiziram …
Čistim …
Prevajam …
Oblikujem …
Šivam …
Vozim …
• Zapis poslovnih idej
• Izbiranje najboljše poslovne ideje:
– Razvrstimo ideje v glavne skupine (boljše, slabše),
– Ocenjujemo boljše ideje (npr. s + in -),
– Razvrstimo najboljše ideje glede na največ glasov
(npr. +++),
– Pri ocenjevanju si pomagamo z več ocenjevalci,
– Idejo preverimo na papirju s poslovnim načrtom;
Elementi uspešne podjetniške ideje:
+ biti zaželena na trgu
+ dobra konkurenčna prednost
+ ciljno definirana
+ opredeljene kupce
+ dobro usmerjena s strani odgovornih oseb
+ uresničljiva po spremenljivih stroških
+ konkurenčna uvoznim proizvodom
+ imeti prednostno izvozni potencial
Zakaj nekatere podjetniške ideje ne uspejo:
Razlogi!!!!!!
-
Trg ni pripravljen
Nima posebnih konkurenčnih prednosti
Je neuresničljiva po konkurenčnih cenah
Ni izdelan kvaliteten razvojni plan
Ni dovolj znanja o trgu in konkurenci
Ni managerskega znanja
Ni na voljo finančnih sredstev za implementacijo ideje
PREIZKUS MOJE PODJETNIŠKE IDEJE
Nosilec:
STANISLAV SRAKA, univ. dipl. org.
Martjanci - 01.02.2011
VSEBINA
delavnice
1. Moje prednosti, slabosti in želje
»Od kod prihajam-kdo in kaj sem-kam želim iti?«
• 'inventarizacija' lastnih (subjektivnih) sposobnosti (znanja,
spretnosti, nagnjenja-hobiji, dosedanje izkušnje, …);
• inventarizacija razpoložljivih (objektivnih) resursov – (s čim
razpolagam sam, starši, … - premoženje, razpoložljiva sredstva za
zagon podjetniške dejavnosti, …), kaj nudi okolje (občina, …);
• inventarizacija življenjskih in poklicnih (poslovnih) ambicij,
želja, ciljev, … (kaj bi rad delal, kaj znam delati, kaj je realno
možno, …).
2. Priložnosti v okolju – in moje želje
»Moj prostor pod soncem«
• prepoznavanje (odkrivanje, iskanje) poslovnih priložnosti,
ki jih ponuja okolje;
• vrednotenje oz. presoja odkritih poslovnih priložnosti
• 'dosegljivost' (izvedljivost) posameznih poslovnih
priložnosti za posameznika;
• individualna selekcija in nadaljnja obdelava 'uresničljivih'
poslovnih idej vsakega od udeležencev.
Pričakovani rezultati delavnice:
Vsak udeleženec delavnice (oziroma velika večina njih):
- se čim jasno zave svojih prednosti, potencialov,
…, s katerimi razpolaga in katere so zaradi različnih razlogov, tudi napr.
(dolgotrajne) brezposelnosti, v njegovi miselnosti povsem ali v veliki meri
'nadomestili' pesimizem, občutek nesposobnosti in brezizhodnosti, … -
začne bolj pozitivno razmišljati o možnosti svoje
zaposlitve;
- čim bolj jasno opredelijo svoje poslovne želje oz.
ambicije (cilje) in jih hkrati 'postavijo na realna tla';
- s skupinskim delom in vodenim 'burjenjem možganov'
odkrivajo oz. prepoznavajo in vrednotijo doslej
neopažene ali ignorirane poslovne priložnosti v
okolju, katere nudijo možnosti za dodatne zaposlitve;
- izbor ene oz. največ dveh poslovnih idej s strani
vsakega udeleženca, katerih uresničljivost bo
posameznik naprej razdeloval.
GLAVNI CILJ:
(SAMO)ZAPOSLITEV
MOJA POT DO (SAMO)ZAPOSLITVE
PODJETNIŠKI PRISTOP NA PODEŽELJU
- POTREBA IN IZZIV • Kmetovanje = način življenja ljudi = kmetija – predvsem prostor
socialnega stičišča družinskih članov in manj pridobitni obrat
• vlaganje zaslužkov oz. prihrankov v izgradnjo, posodabljanje in
vzdrževanje kmetij ter premostitveno financiranje proizvodnje vzrok = industrializacija ter zaposlovanje kmečkega prebivalstva
• v 70-ih letih - kmetijstvo oz. kmetovanje - vtis navidezne blaginje
- prepolovitev števila kmečkega prebivalstva, manj 'lačnih ust',
modernizacija (mehanizacija) kmetij, manj potrebnih delavcev,
zaposleni vir svežega kapitala za rast ali preživljanje kmetij
• uvajanje tržnega gospodarstva - manj del. mest v del. int.
panogah - mnogo kmetij v ekonomskih težavah ter v
konceptualnem razpotju (razdrobljenost posesti, visoki stroški
financiranja investicij ter proizvodnje, problem odkupnih cen
pridelkov oziroma problem trženja le-teh ipd.) – posledice:
prezadolženost kmetij, opuščanje delov proizvodnje,
zmanjševanje osnovne črede, zastaranje kmetijske
mehanizacije ob hkratnem bremenu vzdrževanja le-te.
• objektivne okoliščine (neustrezna kmetijska politika,
liberalizacija trga s kmetijskimi pridelki, propad in razpad
zadružnega sistema oziroma uveljavljene mreže kmetijskih
zadrug, …) + v veliki večini kmečkih gospodinjstev (tako kot v
pretežnem delu družbe - ideološka zaslepljenost z namišljeno
kolektivno blaginjo) - ni bilo prisotne podjetniške miselnosti in
podjetniškega obnašanja v skladu s pravili in načeli tržne
ekonomske logike
• slovensko kmetijstvo neustavljivo vstopa v čas odločitev in
sprememb (kmetijski trgi se odpirajo, procesi opuščanja in
intenziviranja pridelave, korenito se spreminja agrarna
struktura)
• tudi kmetovanje v prihodnje brez doslednega podjetniškega
pristopa ne bo uspešno – ne bo možno
• kmetijo z njeno osnovno dejavnostjo ter dopolnilnimi
dejavnostmi moramo obravnavati kot podjetje - malo družinsko
podjetje - kmetija je še vedno najbolj razširjena oblika (vrsta)
pridobitnega obrata v našem okolju
Ključni dejavniki podjetništva
OCENA STANJA PODJETNIKA
• Pogosta dilema: izbrati pravo ‘smer’ našega nadaljnjega
udejstvovanja
• Vemo kaj hočemo - kaj bi radi dosegli
• Imamo izoblikovane cilje
• Začrtati svojo lastno pot do teh ciljev
• Izoblikovati svojo strategijo
• dileme, problemi, ovire
• ‘krivci’ = drugi (okolje, sistem, zakonodaja, država, ...)
NEMOČ
• Na kaj lahko sploh oz. najbolj vplivam?
NA SEBE, NA SVOJE POČETJE.
• Na čem lahko najbolj zanesljivo gradim?
NA SEBI, NA SVOJIH POTENCIALIH.
• Kaj oz. koga najbolj poznam?
SEBE!
Ali res?
• Ali dovolj poznam sebe, svoje potenciale, zmožnosti?
• Ali se dovolj jasno zavedam svojega položaja v okolju,
v katerem delujem?
• Katere so moje prednosti?
• Katere so moje slabosti?
• Katere so (moje) priložnosti v okolju?
• Katere so (moje) nevarnosti oz. ovire iz okolja?
CELOVITA OCENA STANJA OZ.
POLOŽAJA PODJETNIKA
CELOVITA OCENA STANJA OZ. POLOŽAJA PODJETNIKA
• na osnovi poznavanja sedanjih lastnih prednosti in
slabosti, ugotoviti najbolj verjetne prihodnje poslovne
možnosti in nevarnosti zase, ki jim utegnemo biti v
okolju izpostavljeni;
• ugotoviti lastne osnovne razvojne probleme, s
katerimi se je treba na planski (sistematičen) način
spoprijeti ter
• ugotoviti prve možne elemente razvojne strategije
posameznika (podjetnika) za prihodnje obdobje, na
osnovi poznavanja profilov lastnih prednosti in slabosti
ter možnosti in nevarnosti.
• Strenghts
= PREDNOSTI
Kaj je dobrega ali postaja dobro 'v podjetju'?
• Weaknesses
= SLABOSTI
Kaj je slabega ali se slabša v 'podjetju'?
• Opportunities = PRILOŽNOSTI
Kakšne možnosti so / nastajajo zunaj 'podjetja'?
• Threats
= NEVARNOSTI
Kakšne ovire obstajajo za 'podjetje' v okolju?
MOJE prednosti in slabosti napram KONKURENCI
Priložnosti in nevarnosti v OKOLJU - obstajajo za VSE !
• Prikrite (latentne) prednosti in slabosti
• Različno videnje istih priložnosti in nevarnosti
• Razločevalna sposobnost podjetja
• Ahilova peta podjetja
IZHODIŠČA ZA PRIHODNJO STRATEŠKOUSMERITEV PODJETJA
4 skupine strategij :
1.
2.
3.
4.
uskladiti prednosti s priložnostmi
nevtralizirati slabosti in jih pretvoriti v prednosti
izogibati se nevarnostim za vsako ceno
izrabiti oz. vključiti v igro prikrite (latentne)
prednosti.
MINI POSLOVNI NAČRT
- Pripomoček za načrtovanje in kontrolo uresničevanja
poslovne zamisli, razširitve dejavnosti, vstopa na nove
trge…
- Izraženi poslovni cilji
- Omogoča spremljanje uresničevanja zastavljenih ciljev
- Zmanjšuje poslovna tveganja
- Povečuje izkoriščanja poslovnih priložnosti
Sestavine:
I. Uvod / Povzetek
II. Investitor
2.1. Osnovni podatki o investitorju
2.1.1. Naziv
2.1.2. Sedež
…..
Glavna dejavnost s katero se podjetnik ukvarja
……
2.2. Kadrovski potencial
III. Analiza trga
3.1. Kupci
3.2. Dobavitelji
3.3. Konkurenca
3.4 Napoved prodaje
IV. Opis investicije
4.1. Namen investicije
4.2. Lokacija investicija
4.3. Predmet investicije in predračunska
vrednost opreme oz. zgradbe
V. Finančna analiza
5.1. Skupni investicijski stroški
5.2. Viri financiranja
5.3. Načrtovani poslovni rezultat
KOMPLEKSEN POSLOVNI NAČRT
1. POVZETEK
2. OPIS DEJAVNOSTI
2.1. Vsebina poslovne zamisli
2.2 Značilnosti panoge
2.3 Nosilec posla, dosedanji rezultati oz. izkušnje
3. RAZISKAVA IN ANALIZA TRGA
3.1 Ciljno tržišče
3.2 Konkurenca in razvojni trendi tržišča
3.3 Ocenjeni obseg dejavnosti
4. DEJAVNOST
4.1 Lokacija
4.2 Potrebni resursi
4.3 Nabava in logistika
4.4 Ocena potrebnih vlaganj
5. TRŽENJE PROIZVODOV IN STORITEV
5.1 Politika cen
5.2 Strategija nastopa na trgu in distribucija
5.3 Promocija
6. LASTNIŠTVO, VODENJE, ORGANIZACIJA, KADRI
6.1 Lastništvo in vodenje dejavnosti
6.2 Organiziranost - status dejavnosti
7. KRITIČNA TVEGANJA IN PROBLEMI
7.1 Ocena prednosti, slabosti, možnih problemov, ovir in
tveganj
7.2 Ocena učinkov na poslovne rezultate in načrt ukrepov
8. FINANČNE PROJEKCIJE
8.1 Ocena potrebnih začetnih vlaganj
8.2 Načrt financiranja ustanovitve in zagona dejavnosti
8.3 Finančne napovedi
8.3.1 Izhodiščne projekcije in predpostavke
8.3.2 Bilanca uspeha
8.3.3 Bilanca stanja
8.3.4 Analiza praga rentabilnosti in drugih finančnih
kazalnikov
8.3.5 Finančni tok
9. TERMINSKI NAČRT
PRILOGE
Primer: SWOT ANALIZA “VINA IZ VINSKE KLETI “
- Razločevalna sposobnost:
prilagodljivost zahtevam manjših kupcev in
avtohtonost - specifične enološke lastnosti vin
- Ahilova peta: finančna šibkost in
pomanjkanje tradicije pri proizvodnji ter trženju
stekleničenih vin
Priloga: STRATEŠKE USMERITVE VINSKE KLETI
Strategija 1 - uskladiti prednosti s priložnostmi:
- uvesti na trg kakovostna in vrhunska vina,
- povečati obseg proizvodnje in prodaje "vin iz
Cankove",
- s kvaliteto doseči postopen dvig prodajnih cen.
Strategija 2 - pretvoriti slabosti v prednosti:
- organizirati (usposobiti) team za učinkovito trženje,
- zagotoviti stalno (stabilno) in ugodno kreditno linijo
Strategija 3 - izogibati se nevarnostim:
- uveljaviti se na trgu - uveljaviti "vina iz Cankove",
- zagotoviti si stalne odjemalce (kupce),
- spremljati trende prodajnih cen konkurence,
Strategija 4 - izrabiti prikrite prednosti:
- posebno kvaliteto grozdja izkoristiti za proizvodnjo
posebnih vin (jagodni izbor, ledena trgatev),
- pri prodaji angažirati vinotoče ter uvesti prodajo v
specifični embalaži (v prekmurski keramiki).
DOMAČA NALOGA:
Vprašanja za MINI poslovni načrt
Hvala za pozornost!
www.women-youth.eu