Tanja Ušaj Hvalič - Ustanavljanje podjetij

Download Report

Transcript Tanja Ušaj Hvalič - Ustanavljanje podjetij

Menedžment
Ustanavljanje podjetja
Program: EKONOMSKI TEHNIK
Modul: M2 - POSLOVANJE PODJETIJ
Vsebinski sklop: MENEDŽMENT
Srednje strokovno izobraževanje
Program: Ekonomski tehnik
Modul: Poslovanje podjetij
Vsebinski sklop: Menedžment
Naslov učnega gradiva:
Ustanavljanje podjetja
Ključne besede: podjetništvo, podjetnik, podjetje, poslovna ideja, priložnost, poslovni načrt, ime podjetja, sedež podjetja,
poslovni naslov podjetja, dejavnost podjetja, zastopniki podjetja, pravnoorganizacijske oblike podjetja, osnovni kapital,
družbena pogodba, transakcijski račun, sodni register, poslovni register Slovenije, davčni register
Seznam kompetenc, ki jih zajema učno gradivo:
EBS 1
Spoznavanje organizacije in poslovanja podjetja.
EBS 2
Razvijanje sposobnosti vodenja, razvijanje odgovornosti pri sebi in drugih.
(prostor za CIP  izpolni delovna skupina za učna gradiva v projektu unisVET)
Avtorica: Tanja Ušaj Hvalič
Recenzentka: Cvetka Torkar
Lektorica: Valentina Kobal
Založnik: GZS Ljubljana, Center za poslovno usposabljanje
Projekt unisVET
URL: http://www.unisvet.si/index/index/activityId/44
Kraj in datum: Nova Gorica, avgust 2011
To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons:
Priznanje avtorstva  Nekomercialno  Deljenje pod enakimi pogoji.
Učno gradivo je nastalo v okviru projekta unisVET Uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in
strokovnem izobraževanju s področja storitev za obdobje 2008–2012, ki ga sofinancirata Evropska unija preko Evropskega
socialnega sklada in Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa
razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja,
prednostna usmeritev Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.
Vsebina gradiva v nobenem primeru ne odraža mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino nosi avtor.
2














podjetništvo, podjetnik,
postopek registracije podjetja,
poslovna zamisel ≠ priložnost,
zaščita podjetniške ideje,
poslovni načrt,
ime, sedež in poslovni naslov podjetja,
dejavnosti podjetja,
zastopniki podjetja,
pravno organizacijske oblike podjetja,
osnovni kapital,
družbena pogodba,
transakcijski račun,
sodni register in poslovni register Slovenije,
davčni register.
3

Katera je moja sanjska služba?
4

Kakšne so možnosti, da boste našli primerno
službo po svoji želji v že obstoječem podjetju?
 Dobre.
 Povprečne.
 Slabe.
Zakaj?
5

Kateri zaposlitvi bi dali prednost?
 Samozaposlitvi.
 Zaposlitvi
v obstoječem podjetju.
Zakaj?
6

Vsakdo jo ima …
7



Vedno več ljudi se odloča za samostojno
podjetniško pot - v Sloveniji skoraj 100.000
podjetij.
Preko 90 % teh podjetij so ustanovili
posamezniki.
Vsako leto se na pot podjetništva poda okrog
20.000 ljudi.
8
priložnost
samostojnost
iniciativa
znanje
tveganje
odgovornost
vzdržljivost
9
=Proces, v katerem posamezniki – podjetniki iščejo
in kombinirajo proizvodne dejavnike tako, da
realizirajo donosne priložnosti.



Vir tehnološkega napredka in razvoja celotnega
družbenega življenja.
Povečuje konkurenco in omogoča stalno
izboljševanje kakovosti.
Oblikuje nova delovna mesta.
10



samozaposlitev in delo na domu: samostojni
raziskovalci, samostojni kulturni delavci, kmetje
in samostojni podjetniki, ki nimajo nobenega
zaposlenega;
obrt: tradicionalne obrtno/rokodelske dejavnosti
in osebne storitve, gradbeništvo, promet,
kovinarstvo, lesarstvo…;
družinsko podjetništvo: v celotni ali delni lasti
ožje ali širše družine;
11



žensko podjetništvo - vedno več žensk se odloča
za samostojno pot;
franšizing -sistem trženja blaga, storitev, pri
čemer dajalec franšize pridobitelju franšize proti
plačilu posreduje pravico uporabe blagovne
znamke in "marketing know-how", npr.
restavracije s hitro hrano;
družbeno podjetništvo -primaren cilj ni
ustvarjanje dobička, temveč zasledovanje širših
družbenih ciljev, npr. fundacije, društva.
12
Poiščite primer posameznih podjetniških oblik v
tvojem okolju:
 samozaposlitev,
 obrtnik,
 družinsko podjetje,
 franšizing,
 družbeno podjetništvo.
13


Izpostavite človeka v svojem okolju, za katerega
bi z gotovostjo rekli, da je podjetnik.
Kaj počne podjetnik in kaj je predmet poslovanja
podjetja?
◦ Izraz podjetnik ima francoski izvor “entre-prende«
pomeni “nekaj podvzeti” (angl. enterpreneur
pomeni ˝vmesnik˝ ali ˝posrednik˝).
14


podjetnik,
podjetniška priložnost = poslovno preizkušena
ideja, ki jo je mogoče realizirati in praviloma
obeta dobiček,
potrebna sredstva
= fizična (prostor, stroji, naprave, surovine),
= finančna (denar, posojila, kapital),
= človeški viri (delavci).

15
=Fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja
pridobitno dejavnost v okviru organiziranega
podjetja.

Prevzema tveganje, ustvarja in inovira izdelke,
procese, finančno vlaga, povezuje poslovne
priložnosti z viri, ki jih zna poiskati, medsebojno
kombinirati in izdelke tudi proda na trgu.
»Idealni« podjetnik ne obstaja.
16



To lahko postane vsak, ki zaupa vase in je dovolj
odločen, da svoje ideje uresniči.
Potrebuje znanje za pametne odločitve.
Lastnosti podjetnikov se deloma prenašajo z
geni, deloma pa se jih da pridobiti oziroma
priučiti.
17

Kdo je v preteklem letu pridobil naziv „podjetnik
leta“?
Več informacij:

Revija Podjetnik

www.podjetnik.si

www.startup.si
18


Poskušajte se spomniti podjetja v bližnji okolici,
ki je šlo nedavno v stečaj.
Zakaj menite, da podjetju ni uspelo ohraniti
posla?
19



Podjetništvo je zelo resna zadeva in ustanovitev
podjetja velik projekt.
V povprečju 50% vseh podjetij propade v roku
petih let od ustanovitve.
Premalo se govori o podjetniški kulturi in pasteh
podjetništva - finančna nedisciplina, davčna
bremena, stečajni stroški …
20




Na dodatnih izobraževanjih (nekatera so celo
brezplačna).
Pregled zakonodaje (preberite Zakon o
gospodarskih družbah in zakone, ki
opredeljujejo vašo dejavnost).
Spletne strani vladnih in ostalih organizacij.
Pomembno je, da podjetniki svoje delo opravljajo
z veseljem, ne zaradi denarja ali slave, pač pa,
ker ga imajo resnično radi.
21

Razmislite in navedite prednosti/koristi
samostojnega poslovanja ter slabosti.
Za samostojno
poslovanje
Proti samostojnemu
poslovanju
+ prednosti
- slabosti
22
Podporo za zagon podjetja najdete na spletnih
straneh:
 www.data.si,
 podjetniškega inkubatorja Tovarne podjemov
www.tovarnapodjemov.org,
 Javne agencija Republike Slovenije za podjetništvo
in tuje investicije - JAPTI www.japti.si,
 Gospodarske zbornice Slovenije - GZS www.gzs.si,
 Obrtne zbornice Slovenije - OZS www.ozs.si,
 razvojne agencije in lokalnih podjetniških centrov RRA www.rra-sp.si,
 tehnoloških parkov www.tp-lj.si.
23
Najlažje ustanovimo družbo z omejeno
odgovornostjo sami, brezplačno:
 na spletni strani http://evem.gov.si/evem/ ,
potrebujemo le digitalno kvalificirano potrdilo;

odpravimo se na točko VEM, kjer nam bodo
svetovalci pomagali pri ustanovitvi podjetja;
to velja samo za "enostavne" ustanovitve, v
nasprotnem primeru potrebujete storitve notarja.
24



Na www.podjetik.si si oglejte ideje za posle,
podjetniške priložnosti in rubriko Izkušnje
uspešnih. Ste med njimi našli kakšno idejo, ki vas
je posebno prepričala?
Prvi korak k podjetništvu je ideja, zamisel.
Podjetniška ideja ne pride sama, temveč je
rezultat izkušenj, znanja, razmišljanj in sanj.
25
Kombinacija dveh
ali več idej na nov
način.
Reševanje
problemov ljudi.
Ugotavljanje, v čem
šepajo konkurenti.
Razvoj posla iz
konjička.
Preoblikovanje
odpadnih stvari v
koristne izdelke.
Kombinacija dveh
ali več idej na nov
način.
Pogovor in
poslušanje ljudi.
Razvoj posla iz
konjička.
Reševanje
problemov ljudi.
Nov način, kako
naredimo znano
stvar.
Izboljšanje izdelka
ali storitve.
Sanjarjenje in
domišljija.
Tržna raziskava.
Razmišljanje, čemu
stvari rabijo in ne,
kaj stvari so.
Nenehno iskanje
možnosti.
Razmišljanje na nov
način: nazaj k
izvoru, veliko,
majhno...
Posnemanje
uspešne ideje
nekoga drugega.
26



Vsaka ideja ne zagotavlja dobrega posla.
Podjetništvo je iskanje in ustvarjanje priložnosti
= tehnološka sprememba, premiki na trgu
(spremembe želja), sprememba zakonodaje in
predpisov …
Za uspešen posel je ključnega pomena pravi
trenutek.
ideja
kupci
(trg)
priložnost
Priložnost zamujena ne vrne se nobena.
27
Formula za uspeh
INOVACIJA = invencija x podjetnost x celovitost x
upravljanje in vodenje x sodelavci x kultura x
dobavitelji x odjemalci x konkurenti x družbeno
okolje (tako javnost kot država) x naravno okolje x
slučajni dogodki/sreča
28
Nekaj zanimivih povezav za inovativne:
 Institut za inovativnost in tehnologijo
www.inovativnost.net
 projekt POdjetje za PRIhodnost POPRI
www.popri.si
 konferenca o podjetništvu in inoviranju
www.sl.podim.org
 portal za inovativne www.imamidejo.si
 Slovenski podjetniški sklad
www.podjetniskisklad.si
 Zavod mladi podjetnik www.mladipodjetnik.si
29

Na spletnih straneh poiščite najbolj perspektivne
poklice prihodnjega desetletja. Vas je kateri
posebej navdušil?

Zakaj?

Bi lahko iz tega poklica razvili dobro idejo?
30


Odločite se za najperspektivnejšo dejavnost,
dogodek, izdelek ali storitev, in ga oblikujte v
idejo.
Pripravite kratko predstavitev ideje, izdelka
oziroma storitve, ki bodo sestavni del dejavnosti,
ciljne skupine kupcev in potrebne vire
(materialne in človeške).
31


Ste bili kdaj nad kupljeno majico, pasom,
denarnico s podpisom velike modne znamke
razočarani, ker ste ugotovili, da je ponarejen/-a?
Zakaj prihaja do ponarejanj znanih blagovnih
znamk?
32






patentiranje - zaščiti delovanje stvari,
registracija dizajna - zaščiti zunanji videz stvari,
avtorska pravica - zaščiti filmska, glasbena in knjižna
dela,
registracija blagovne znamke - zaščiti ime nekega
izdelka ali storitve,
poslovna skrivnost - pomeni skrivanje ključnih
informacij,
hitra realizacija ideje na trgu - omogoči vodilno mesto
na trgu.
V Sloveniji za varstvo in zaščito podjetniških idej skrbi
Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino.
33



Eden prvih dokumentov ob vstopu v podjetništvo.
Gre za neke vrste zemljevid, ki nas usmerja pri
poslovanju podjetja ter nam pomaga, da
pravočasno odkrijemo morebitne pomanjkljivosti
pri naši podjetniški ideji.
Služi kot dokument pri pridobivanju potrebnih
finančnih sredstev.
34


Služi kot komunikacijski instrument med
podjetnikom in drugimi zainteresiranimi s
poslovanjem podjetja. Z njim pridobimo vse
potrebne informacije o trgu, kupcih, konkurentih
...
Služi kot instrument osebne in podjetniške
promocije podjetnika.
35




Podati mora dušo posla (kaj je posel in kako ga
nameravamo opravljati, kaj je izdelek, komu
bomo prodajali, kdo bo sodeloval v poslu, kako
ga bomo financirali ...).
Vizijo posla - oblikujemo v finančne projekcije
pričakovane uspešnosti podjetja.
Usmerjen v prihodnost 3 do 5 let, za prvo leto
mesečne projekcije.
Obseg: 20 do 25 strani, ki se jim doda priloge
(podrobnejše analize, tabele ...).
36
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Povzetek
Industrijska panoga, podjetje, proizvodi/ storitve
Tržna raziskava in analiza
Načrt trženja in prodaje
Management, organizacija, lastništvo
Ekonomika poslovanja in finančni načrt
Kritična tveganja in predvidene rešitve
Terminski plan
37
Od besede do dejanja se človeku mnogo sanja.
ideja
poslovni
načrt
da
ali
deluje
poslovanje
družbe
ne
38
Na katero ime podjetja najprej pomislite?





Ali
Ali
Ali
Ali
Ali
ime nakazuje dejavnost?
je ime lahko izgovorljivo?
je ime kratko?
je ime kratica ali skovanka?
ime vključuje ime ustanovitelja?
Poiščite ime konkurenčnega podjetja, ki se ukvarja
z isto dejavnostjo kot omenjeno podjetje.
39



Firma je ime, s katerim družba posluje –
upoštevamo zakonska določila v Zakonu o
gospodarskih družbah (ZGD).
Je najbolj vidni in slišni element družbe in se
pojavlja v vseh avdio-video in tiskanih sredstvih.
Omogoča identiteto, individualnost,
diferenciacijo in prepoznavnost.
40

Viri za imena: slovarji, besednjaki ali knjige, ki
razlagajo grško in rimsko mitologijo ter jezik,
imena konkurenčnih podjetij (upoštevamo trende
panoge).

Dobro ime nakazuje dejavnost, npr. Slovenijales.

Mnogo podjetij nosi ime ustanovitelja, npr. Ford.
41



Skovanke in kratice so zanimive, kadar zvenijo
dobro in primerno, npr. HIT.
Zvočni simbolizem, npr. črke P, T in K zvenijo
hitreje kot črke B, D in G (Pinex zveni hitreje kot
Binex).
Eno temeljnih izhodišč mora biti tudi tržni cilj, ki
smo si ga zadali, kdo so naši ciljni kupci.
42



Je lahko v slovenskem jeziku ali latinščini (lahko
vsebuje le črke slovenske abecede)!
Dovoljena je uporaba kratic ali izmišljenih
besed/imen.
Strokovnjaki za imena priporočajo tudi jezikovni
in kulturološki test imen, zlasti če nameravamo
poslovati v tujini.
43
Družba z omejeno odgovornostjo mora imeti:
 dolgo ime: vsebuje fantazijsko ime, dejavnost,
oznako pravno organizacijske oblike, npr.
Krojaček, trgovina s hlačnimi krili, d.o.o.;

kratko ime: fantazijsko ime, oznako pravno
organizacijske oblike, npr.
Krojaček, d.o.o.
44
PRIPOROČILO
 Preden se odločimo za ime družbe, zaprosimo
registrsko sodišče za preverbo imena, če mogoče
to ime že obstaja. V primeru učnih podjetij to
pomeni Centralo učnih podjetij Slovenije (CUPS),
ki vodi register učnih podjetij.
45



Sedež podjetja je kraj, v katerem se zvečine
vodijo posli družbe oziroma kraj, kjer se nahaja
poslovodstvo podjetja (direktor, uprava).
V kraju sedeža se nahaja poslovni naslov (ulica in
hišna številka), npr.
sedež podjetja Krojaček: Nova Gorica,
poslovni naslov: Erjavčeva ulica 8.
Ni nujno, da sta poslovni prostor in poslovni
naslov na istem mestu, je pa priporočljivo.
46
Dejavnosti so razdeljene v tri skupine:
1) NEREGULIRANE DEJAVNOSTI

Lahko jih opravlja vsakdo, ne da bi bil moral izpolniti kakšen pogoj,
npr. poslovno svetovanje, računovodske storitve…
2) POSEBNE DEJAVNOSTI

Zanje je značilno, da ima vsaka zase z Zakoni predpisane pogoje,
npr. trgovina, gostinstvo…
3) OBRTNE DEJAVNOSTI

Za nekatere obrtne dejavnosti je potrebno izpolniti določen pogoj -
navadno strokovna izobrazba ustrezne smeri, za druge je obvezno
le članstvo v Obrtni zbornici, npr. gradbeništvo, kozmetični salon…
47



Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD) je
standard, ki se uporablja pri evidentiranju,
zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju
in izkazovanju podatkov, povezanih z dejavnostjo.
Uporablja se za določanje glavne dejavnosti in za
razvrščanje poslovnih subjektov za potrebe
uradnih zbirk podatkov, za potrebe statistike in
analitike v državnem in mednarodnem merilu.
Glavna dejavnost je tista, s katero ustvarja največji
delež dodane vrednosti.
48

Če drug zakon za začetek opravljanja določene
dejavnosti poleg splošnih pogojev (npr. predpisi
s področja varstva pri delu, požarnega varstva,
graditve objektov, okoljevarstveni predpisi ipd.),
določenih z ZGD, določa še posebne pogoje za
opravljanje te dejavnosti (npr. Zakon o
gostinstvu, Zakon o trgovini, Obrtni zakon),
lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko
izpolni te posebne pogoje.
49


Družbo zastopajo osebe, ki so po zakonu
določene za zastopnike družbe, ali osebe, ki jih
določa akt o ustanovitvi družbe. Sodišče zahteva
notarsko overjen podpis oseb, pooblaščenih za
zastopanje.
Ustanovitelji vseh oblik podjetij (razen s.p.)
morajo v svojem podjetju določiti vsaj enega
direktorja. Družbo lahko zastopa en ali več
direktorjev ali dodatno tudi prokurist.
Dober podjetnik še ni nujno dober direktor.
50


Direktor podjetja ne more biti študent ali
upokojenec in se mora v podjetju zaposliti.
Direktorji so upravičeni voditi vse posle in pravna
dejanja družbe.
Prokura je posebna oblika pooblastila, s katero
pooblaščenec pridobi upravičenje za zastopanje
družbe. Prokurist ne deluje kot član uprave,
ampak v odvisnosti od pooblastil, ki jih ima.
51



Katere vrste družb poznate?
Po podatkih SURS je bilo v letu 2008 od vseh v
Sloveniji registriranih gospodarskih družb kar
92,6% družb z omejeno odgovornostjo.
Zakaj menite, da je ta oblika družbe tako
priljubljena?
52



Status gospodarskih subjektov, njihov nastanek,
organiziranje in prenehanje ureja Zakon o
gospodarskih družbah.
Gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu
samostojno opravlja pridobitno dejavnost.
Samostojni podjetnik posameznik je vmesna
stopnja med obrtnikom in družbo, je fizična
oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno
dejavnost.
53
Statusne oblike družb so z zakonom omejene in se
glede na to, kdo odgovarja za obveznosti družbe
organizirajo kot:
 osebne gospodarske družbe = družba z
neomejeno odgovornostjo, komanditna družba,
dvojna družba,
 kapitalske gospodarske družbe = delniška
družba, družba z omejeno odgovornostjo in
komanditna delniška družba in evropska delniška
družba.
54

Vrste podjetij:
podjetje – posameznik
(samostojni podjetnik – s.p.)
podjetje – družba
osebne družbe
d.n.o.
k.d.
dvojna
družba
kapitalske družbe
d.d.
d.o.o.
k.d.d.
55
S.P.
Osebna
odgovornost
DA (odgovarjate z
osebnim premoženjem)
D.O.O.
NE (odgovarjate le z vloženim kapitalom
oz. kapitalom podjetja)
Osnovni kapital Ni potreben
7.500,00€ (lahko v denarju, sredstvih ali
poljubno kombinirano)
Ustanovitveni
stroški
Brezplačno
Enostavni postopek (brezplačno)
Zahteven postopek (pri notarju po
notarski tarifi)
Obdavčitev
dobička
16%, 27%, 41%
(dohodninska lestvica)
Davek od dohodkov pravnih oseb - vedno
enaka stopnja (20%)
Norminirano odhodki
(25%)
Vodenje
Enostavno knjigovodstvo Dvostavno knjigovodstvo
poslovnih knjig
Dvostavno knjigovodstvo
56

PLC (angl. Private Limited Company)

S.R.L. (ital. Società a Responsabilità Limitata)

GmbH (nem. Gesellschaft mit beschränkter
Haftung)
57
= Znesek denarja, ki ga je pred registracijo družbe
potrebno položiti na banko.


Koliko ga potrebujemo, je odvisno od vrste
družbe, ki jo nameravamo ustanoviti.
Lahko je vplačan v denarju, v sredstvih (stvarni
vložki) ali kombinirano.
58


Če se vam pri uresničitvi dobrih priložnosti
zatakne pri denarju, lahko na pomoč pokličete
poslovne angele.
Klub Poslovni angeli Slovenije združuje najbolj
ugledne slovenske poslovneže, ki so pripravljeni
investirati v ambiciozne podjetnike v začetnih
fazah rasti podjetja.
59


Rešitev so lahko tudi skladi tveganega
kapitala, ki financirajo podjetniške ideje, z vsaj
25-odstotnega donosa na leto. Prednost sklada:
sklad v poslovno idejo vloži od 200.000 do več
milijonov evrov.
Omejitve: Skladi različno posegajo v poslovanje
podjetja in zahtevajo redno poročanje o
poslovanju podjetja.
60
Tu so še razne subvencije Zavoda RS za
zaposlovanje:
 za samozaposlitev - pogoj je prijava na zavodu,
odprtje podjetja in samozaposlitev;
novoustanovljenega podjetja ne smete zapreti
prej kot v 1 letu;
 zaposlitev brezposelnih oseb, ki so prijavljene na
zavodu in jih boste zaposlili v svojem podjetju.
61
= Pogodba, s katero se ustanovi družba.


Sklenjena v obliki notarskega zapisa ali na
posebnem obrazcu, v fizični ali elektronski obliki.
Podpišejo jo vsi družbeniki.
o Če je družbena pogodba sklenjena na posebnem obrazcu,
morajo biti podpisi družbenikov overjeni.

Kadar gre za enega ustanovitelja, se sprejme akt
o ustanovitvi.
62
Družbena pogodba mora vsebovati:





firmo, sedež in dejavnost družbe;
navedbo imena in priimka ter prebivališča ali
firme in sedeža vsakega družbenika;
navedbo zneska osnovnega kapitala in vsakega
osnovnega vložka posebej, navedbo družbenika
za vsak osnovni vložek in njegov poslovni delež;
čas delovanja družbe, če je ustanovljena za
določen čas;
morebitne obveznosti, ki jih imajo družbeniki do
družbe, in morebitne obveznosti družbe do
družbenikov.
63

Ali imate že svoj osebni bančni račun?

Kaj vam omogoča?
64



Če ustanavljamo d.o.o., je najprej potrebno
skleniti depozitno pogodbo za odprtje začasnega
depozitnega računa v poslovni banki ali po
elektronski poti prek e-TRR sistema.
Podjetje potrebuje začasni oz. depozitni račun,
da lahko nanj nakaže osnovne vložke
družbenikov oz. ustanovni kapital (denarni del).
Za sklenitev depozitne pogodbe z banko
potrebujemo le družbeno pogodbo.
65


Omogoča izvajati gotovinski in negotovinski
domači in mednarodni plačilni promet.
Izbira banke je prosta odločitev, zato je
priporočljivo dobro preučiti pogoje, ki jih
ponujajo različne banke.
66
Za odprtje transakcijskega računa (poslovnega
računa) potrebujemo:
 izpis iz Poslovnega registra Slovenije,
 potrdilo o plačanih prispevkih (izda ga DURS) ter
 vlogo za odprtje in vodenje poslovnega računa.
67
Številka TRR obsega 15 mest:
SI 56 1 0 100 – 0 0 0 0 0 9 9 9 K K
2 mesti kontrolna številka,
8 mest številka računa,
5 mest šifra banke,
koda države s kontrolno številko.

Številko TRR, ki je navedena na pogodbi o odprtju
TRR, vpisujemo na račune, plačilne naloge in jo
posredujemo poslovnim partnerjem.
68

Učna podjetja odprejo TRR pri Banki centrale –
BAC. Izpolniti je treba le obrazec BAC/01 za
otvoritev TRR, obrazec Podpisni karton za
negotovinsko poslovanje in obrazec Pooblastilo
za poslovanje z gotovino.
69
Kaj imajo sodišče in register (kot zbirka podatkov
o podjetju) skupnega?

Sodni register – matična knjiga podjetij - je javna
knjiga, v kateri so zabeleženi vsi bistveni podatki
o podjetju. Zakon, ki to ureja, je Zakon o sodnem
registru.
70



Postopek vpisa gospodarske družbe v sodni
register se izvede prek sistema e-VEM v
elektronski obliki z izpolnitvijo predloga za vpis v
sodni register.
Sodišče po obravnavi predloga za vpis izda sklep
o vpisu v sodni register.
Z vpisom v sodni register začne podjetje
obstajati.
71





Sodni register je del Poslovnega registra Slovenije
(PRS).
Vodi ga Agencija republike Slovenije za
javnopravne evidence in storitve (AJPES).
Vsi podatki iz sodnega registra se avtomatično
vpišejo tudi v PRS.
PRS je skladno z Zakonom o Poslovnem registru
Slovenije osrednja javna baza podatkov o vseh
poslovnih subjektih s sedežem na območju RS.
Vsak vpis v sodni register se brezplačno objavi
na spletnih straneh AJPES pod e-objave sodnih
zadev.
72

Register učnih podjetij vodi Centrala učnih
podjetij Slovenije. Za vpis v register učnih
podjetij moramo izpolniti obrazec RUP/01 –
Predlog za vpis subjekta v register UP pri CUPS.
73



Pravna oseba registrira pri sodnem registru,
PRS ali kakšnem drugem registru oziroma
evidenci, se mora najkasneje v 8 dneh vpisati
tudi v davčni register pri izpostavi davčnega
urada Davčne uprave RS (DURS).
Izpolniti je treba obrazec DR – 04 in k prijavi
priložiti vsa dokazila.
DURS pošlje potrdilo o vpisu v davčni register in
dodeli davčno številko.
74



Se dodeli zavezancu za davek in se uporablja v zvezi z
vsemi davki.
Uporablja se za enotno opredelitev in povezavo podatkov v
evidencah, ki jih vodita Davčna uprava Republike Slovenije
in Carinska uprava Republike Slovenije.
Je 8 mestna:
SI 1 2 3 4 5 6 7 K
kontrolna številka,
7 mest naključno izbranih,
predpona SI samo za davčne zavezance.

Davčno številko navaja davčni zavezanec na davčni
napovedi, obračunu davka, na izdanih računih … To ureja
Zakon o davčnem postopku (ZDavP).
75

Vlogo davčnega registra za potrebe učnih
podjetij opravlja Davčni servis – DAS. Za
pridobitev davčne številke je treba izpolniti
obrazec davčnega servisa za dodelitev davčne
številke UP DAS/01.
76
Je treba delat, če hočeš kaj postat,
je treba delat, če hočeš karkoli znat,
je treba delat na svetu je pač tako,
je treba delat z lufta padlo n'č ne bo,
je treba delat, ja delat, delat, kol'kr se le da.
Adi Smolar
77