Transcript Alp Peca

DOBRODOŠLI …
»Delavnico financira Zavod RS za zaposlovanje«
PRAVNI VIDIKI
POSLOVANJA
September, 2013
Gospodarsko pravo in ZGD-1

Gospodarsko pravo ureja pravni status gospodarskih subjektov,
njihovo notranjo organizacijo in njihova medsebojna razmerja pri
prometu blaga in storitev na trgu;

Temeljni zakon: Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.
42/2006, z vsemi spremembami in dopolnitvami -ZGD-1):
◦ določa temeljna pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih
družb, samostojnih podjetnikov posameznikov in samostojnih
podjetnic posameznic (v nadaljnjem besedilu: podjetnik),
povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic
tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja.
Razlaga osnovnih pojmov












Gospodarska družba
Samostojni podjetnik
Pravna osebnost
Opravljanje dejavnosti
Odgovornost za obveznosti in spregled pravne osebnosti
Poslovodstvo
Firma
Sedež podjetja
Zastopanje
Prokura
Register
Razvrščanje družb: mikro, majhne, srednje in velike družbe
Razlaga osnovnih pojmov

Gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu
samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno
dejavnost.
◦ Pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja na
trgu zaradi pridobivanja dobička.

Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu
samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno
dejavnost.
Pravna osebnost:
Vse družbe so pravne osebe in kot take so lahko: lastniki
premičnin in nepremičnin, lahko pridobivajo pravice in
prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo ali so tožene. Družbe
pridobijo lastnost pravne osebe z vpisom v register!

Razlaga osnovnih pojmov

Opravljanje dejavnosti
◦ Družbe smejo opravljati gospodarske posle le v okviru
dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi.
◦ Družba sme opravljati tudi vse druge posle, potrebne za
njen obstoj in opravljanje dejavnosti, ki pa ne pomenijo pa
neposrednega opravljanja dejavnosti.
◦ Družba lahko začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v
register, pod pogojem, da ni določenih posebnih pogojev
za opravljanje dejavnosti!
POSEBNI POGOJI ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI
Če drug zakon za začetek opravljanja dejavnosti določa še
posebne pogoje, lahko družba začne opravljati to dejavnost,
ko izpolni posebne pogoje.
Razlaga osnovnih pojmov


V določenih dejavnostih so kot posebni pogoji zahtevani
minimalna strokovna usposobljenost, zagotavljanje ustreznih
prostorskih pogojev, ureditev ustreznih licenc, itd.
Zelo priporočljivo je, da podjetnik, še preden registrira
dejavnost, dobro preuči osnovno zakonodajo področja, s katero
se bo ukvarjal.
OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI V STANOVANJU
14. člen Stanovanjskega zakona določa, da lahko etažni lastnik
uporablja stanovanje tudi za opravljanje dejavnosti v delu
stanovanja, če ta dejavnost ne moti stanovalcev pri mirni rabi
stanovanj in ne povzroča čezmerne obremenitve skupnih delov
večstanovanjske stavbe.
Podjetnik mora v ta namen pridobiti soglasja solastnikov, ki
imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev, vključujoč
soglasja etažnih lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi
ali stropi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto.
OZS - ČLANSTVO V OBRTNI ZBORNICI SLOVENIJE

Obrtni zakon je temeljni predpis na področju obrti, ki določa
kaj je obrtna dejavnost, pogoje za opravljanje obrtne
dejavnosti, organiziranje obrtnega zborničnega sistema in
osnove izobraževanja kadrov za potrebe opravljanja dejavnosti.

27. aprila 2013 so stopile v veljavo spremembe in
dopolnitve
Obrtnega
zakona,
ki
uveljavljajo
prostovoljno članstvo, s 6 mesečnim prehodnim
obdobjem, torej od 27. oktobra 2013 dalje.

Uredba o obrtnih dejavnostih (Ur. l. RS, št. 63/2013) določa
obrtne dejavnosti, za opravljanje katerih je potrebna ustrezna
poklicna usposobljenost in za katere je potrebno pridobiti obrtno
dovoljenje ter storitvene dejavnosti, pri katerih se lahko zaradi
zaokrožitve ali dopolnitve dejavnosti, opravi prodaja na drobno
določenega blaga, ki ga obrtnik uporablja pri opravljanju teh
storitev.
OZS – IZJAVA / vpis v obrtni register



Obrtni zakon (Ur. list RS, št. 40/04 ObrZ – UPB 1,
102/07, 30/2013)
Opravljanje dejavnosti na obrtni način: 5. člen
Izjava – vpis v obrtni register: 19. člen
Podjetnik, ki bo opravljal dejavnost na obrtni
način, poda izjavo; na podlagi le te ga OZS
brezplačno vpiše v obrtni register; podjetnik
prejme obvestilo.
GZS - ČLANSTVO V GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE

GZS je samostojno, prostovoljno, interesno in nepridobitno
združenje gospodarstva, ki kot eno od združenj delodajalcev
zastopa interese svojih članov v odnosih z državo in sindikati pri
oblikovanju pogojev dela in poslovanja ter pri zagotavljanju
pogojev za gospodarski razvoj. Svojim članom nudi širok nabor
storitev za podporo poslovanju podjetij ter zagotavlja nove
priložnosti za razvoj, konkurenčnost in prodor na tuje trge.

Člani GZS so lahko gospodarske družbe in samostojni podjetniki
posamezniki. Po uvedbi prostovoljnega članstva leta 2007
in pridobitvi statusa reprezentativnosti sredi leta 2009 je v GZS
združenih preko 9.000 podjetij, ki predstavljajo pomemben del
slovenskega gospodarstva.

Sekcije (nekatere delujejo dobro) – člani imajo koristi: svetovanja, ugodnejša
izobraževanja … (turizem, avtoprevozništvo …)
Razlaga osnovnih pojmov

Odgovornost za obveznosti in spregled pravne osebnosti
Podjetnik in družba sta odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem. Zakon določa, kdaj in kako so poleg družbe odgovorni
tudi družbeniki (osebna odgovornost družbenikov je odvisna od vrste
družbe).

Spregled pravne osebnosti:
Ne glede na zgoraj navedeno so za obveznosti družbe odgovorni tudi
njeni družbeniki, in to:
◦ če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je
zanje kot posameznike prepovedan,
◦ če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali
njenih upnikov,
◦ če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot
pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem, ali
◦ če so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje
družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna
poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.
Razlaga osnovnih pojmov

Poslovodstvo
Za poslovodstvo štejejo organi ali osebe, ki so po zakonu ali po
aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle. Za
poslovodstvo se pri družbi z omejeno odgovornostjo – šteje
en ali več poslovodij/direktorjev.
Razlaga osnovnih pojmov

Zastopanje
Družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o
ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik).

Prokura (pooblastilno razmerje)
◦ družba lahko imenuje enega ali več prokuristov
◦ pooblaščen za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno
sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev
nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen;
◦ Družba in s.p. mora podelitev in prenehanje prokure prijaviti za
vpis v register.
Razlaga osnovnih pojmov
Firma
Firma je ime, s katerim družba posluje in se mora jasno
razlikovati od firm vseh drugih družb.
Ali je ime že uporabljeno preverimo na: http://www.ajpes.si/prs/

OBVEZNE SESTAVINE FIRME D.O.O. SO:



Fantazijsko ime oziroma oznaka, ki družbo jasno loči od vseh
drugih družb (na primer: Leteča marela),
oznaka, ki nakazuje na dejavnost družbe (na primer:
prevozno podjetje)
oznaka pravnoorganizacijske oblike družbe (v primeru družbe
z omejeno odgovornostjo je ta oznaka d.o.o.).
Vsako podjetje si določi DOLGO in KRATKO ime firme.
Razlaga osnovnih pojmov
OBVEZNE SESTAVINE FIRME PRI S.P.:
 fantazijsko ime (npr. Nidani, Hitri prsti, Blisk) – ni obvezno,
 oznaka dejavnosti (frizerski salon, rgovina na debelo, čistilni
servis ipd. ) – obvezno,
 navedba imena in priimka podjetnika – obvezno,
 oznaka pravnoorganizacijske oblike: s.p., - obvezno.
SKRAJŠANA FIRMA sestoji pri s.p. najmanj iz imena in priimka
podjetnika in označbe s.p..
Pred registracijo lahko preverite ime (firmo) v poslovnem
registru: (http://www.ajpes.si/prs)
NAMERAVANA FIRMA
Vsak lahko zahteva, da registrski organ vpiše firmo v register, ne da
bi bila hkrati ustanovljena družba (nameravana firma).
Razlaga osnovnih pojmov

Sedež podjetja
Sedež družbe je kraj, ki je kot sedež družbe vpisan v register.
Za sedež je mogoče določiti kraj, kjer družba opravlja
dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli, ali
kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe.

Primerjava sedež / poslovni naslov podjetja
◦ Sedež = kraj in naselje
◦ Poslovni naslov = ulica in hišna številka + naselje in kraj
(sedež)
Podružnica in poslovna enota
Kakšna je razlika med poslovno enoto in podružnico?
Poslovna enota je del podjetja, ki na istem ali drugem
naslovu opravlja različno ali isto dejavnost kot matična družba.
Poslovna enota ne more samostojno opravljati poslov.
Če ima neka družba na primer sedež v Ljubljani, še eno enoto
pa na primer v Kopru, je ta v Kopru poslovna enota. Nikamor je
ni treba vpisati. Dokler je nikamor ne vpišemo, ta enota nima
uradnega statusa, nima svojega uradnega imena, nima svojega
zastopnika itd.
Če pa se odločimo, da ji bomo dali uradni status, moramo
sprejeti sklep o ustanovitvi podružnice, predlagati sodnemu
registru njen vpis v sodni register in počakati na izdajo sklepa
sodnega registra.
Razlaga osnovnih pojmov
Razvrščanje družb: mikro, majhne, srednje in velike družbe z
uporabo navedenih meril na bilančni presečni dan letne bilance stanja:
Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:
◦ povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset,
◦ čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 eurov, in
◦ vrednost aktive ne presega 2.000.000 eurov.
Majhna družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:
◦ povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,
◦ čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 eurov, in
◦ vrednost aktive ne presega 4.400.000 eurov.
Srednja družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:
◦ povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250,
◦ čisti prihodki od prodaje ne presegajo 35.000.000 eurov, in
◦ vrednost aktive ne presega 17.500.000 eurov.
Velika družba je družba, ki ni mikro družba ali majhna družba ali srednja
družba.
STATUSNE OBLIKE GOSPODARSKIH
SUBJEKTOV IN RAZLIKE MED NJIMI
ZGD-1 poleg gospodarskih družb pozna še dve vrsti
gospodarskih subjektov in sicer:
◦ gospodarsko interesno združenje in
◦ samostojni podjetnik – posameznik.
DRUGE OBLIKE PRAVNIH SUBJEKTOV ZA OPRAVLJANJE
DEJAVNOSTI:
 Zavod
 Društvo
 Zadruga
 Ustanova
 Socialno podjetje
Gospodarske družbe
Gospodarske družbe se organizirajo v eni izmed oblik:

kot osebne družbe: družba z neomejeno odgovornostjo
(d.n.o.) in komanditna družba (k.d.); - osebna odgovornost
družbenikov

kot kapitalske družbe: družba z omejeno odgovornostjo
(d.o.o.), delniška družba (d.d.) , komanditna delniška družba
(k.d.d.) in evropska delniška družba – ni osebne odgovornosti
družbenikov
Gospodarske družbe
DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO (D.N.O.)
je osebna družba dveh ali več oseb, ki so odgovorne za obveznosti družbe z vsem
svojim premoženjem. Njena glavna značilnost je majhno število družbenikov, ki
morajo med seboj dobro sodelovati, se angažirati ter si med seboj zaupati, saj za
obveznosti odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.
Prednosti d.n.o. so predvsem naslednje:
 ni predpisanega minimalnega osnovnega kapitala;

večja kreditna sposobnost kot v primeru statusa samostojnega podjetnika;

družbenik lahko vplača svoj osnovni vložek tudi v storitvah.
Slabosti d.n.o. pa so naslednje:
•
družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem;
•
močna vezanost družbenikov na družbo in medsebojna odvisnost;
•
veliko bolj tvegana oblika pravnoorganizacijske oblike kot kapitalske družbe (npr.
d.o.o.).
Gospodarske družbe
KOMANDITNA DRUŽBA (K.D.)
je družba dveh ali več oseb, v kateri najmanj en družbenik odgovarja za
obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), medtem
ko najmanj en družbenik za obveznosti družbe ne odgovarja (komanditist).
Prednosti komanditne družbe (k.d.) so predvsem naslednje:

ni predpisanega minimalnega osnovnega kapitala;

komanditist lahko vplača svoj osnovni vložek tudi v storitvah;

omogoča oblikovanje družbe, v katero nekateri družbeniki prispevajo
samo kapital (komanditist), nekateri pa samo delo (komplementar).
Slabosti komanditne družbe (k.d.) so predvsem naslednje:

komplementar odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim
premoženjem;

potencialno nasprotje interesov med posameznimi vrstami družbenikov;

bolj tvegana oblika pravnoorganizacijske oblike od kapitalske družbe
(npr. d.o.o.).
Gospodarske družbe
KOMANDITNA DELNIŠKA DRUŽBA (D.D.)
je družba, pri kateri je najmanj en družbenik odgovoren za
obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar),
komanditni delničarji, ki imajo delež v osnovnem kapitalu, pa za
obveznosti družbe do upnikov niso odgovorni.
EVROPSKA DELNIŠKA DRUŽBA
 Evropska delniška družba (Societas Europea - SE) je vrsta
delniške družbe.
 Pravila glede njenega načina ustanavljanja, upravljanja, prenosa
sedeža in prenehanja sledijo Uredbam EU.
 Družbe lahko pri ustanavljanju evropske družbe izbirajo med
štirimi načini: združitev, preoblikovanje, ustanovitev holdinga ali
hčerinske družbe SE.
 Za prijavo evropske delniške družbe za vpis v register se
uporabljajo določbe, ki veljajo za delniške družbe.
Gospodarske družbe
DELNIŠKA DRUŽBA (D.D.)
Je družba, kjer je osnovni kapital razdeljen na delnice; ustanovi jo
ena ali več fizičnih oz. pravnih oseb, ki sprejme statut.
Delničarji (imetniki delnic) niso lastniki družbe, temveč iz naslova
vplačanega deleža (delnic) v osnovnem kapitalu le uresničujejo
svoje članske in premoženjske pravice.
Prednosti delniške družbe (d.d.) so predvsem:
 družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe,
 možnost sklepanja pravnih poslov med družbo in njenimi
družbeniki,
 delovanje na borzi.
Slabosti delniške družbe (d.d.) pa:
 dolžnost vplačila osnovnega kapitala;
 izplačevanje dobička je visoko davčno obremenjeno;
 zahtevnejši postopek ustanovitve;
 višji stroški poslovanja.
Gospodarske družbe
DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO (D.O.O.)
D.o.o.. lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki
postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki. Na podlagi osnovnega
vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu
pridobi družbenik svoj poslovni delež. Najpomembnejša lastnost
družbe z omejeno odgovornostjo je, da družbeniki niso odgovorni
za obveznosti družbe. (spregled pravne osebe)!
Prednosti družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)

družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe;

možnost sklepanja pravnih poslov med družbo in njenimi družbeniki;

večji ugled in zaupanje na trgu;

hitra in enostavna ustanovitev.
Slabosti družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)

potrebno je vplačati osnovni kapital;

izplačevanje dobička je visoko davčno obremenjeno;

višji stroški poslovanja.
Gospodarske družbe
Osnovni kapital pri d.o.o.
 Osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov,
 znašati mora vsaj 7.500 EUR, vsak osnovni vložek pa najmanj
50 EUR - v denarju ali kot stvarni vložek
Družbena pogodba pri d.o.o.
 je najpomembnejši akt družbe z omejeno odgovornostjo, saj
ureja njeno delovanje ter razmerja med družbeniki; kadar
družbo ustanavlja en sam družbenik (enoosebni d.o.o.), ne
govorimo o družbeni pogodbi temveč o aktu o ustanovitvi,
 skleniti jo je mogoče na posebnem obrazcu e-VEM ali v obliki
notarskega zapisa.
Samostojni podjetnik – s.p.

S.p. je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno
dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Poslovni izid te
dejavnosti je obdavčen z dohodnino. Po zakonu o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju se mora vključiti v sistem obveznega
zavarovanja in vsak mesec plačevati prispevke za socialno
varnost.

Ni v delovnem razmerju, temveč gre za samozaposleno osebo;
zato si ne izplačuje plače, regresa in drugih bonitet, ki sicer
pripadajo zaposlenim.

Za razliko od gospodarskih družb lahko samostojni podjetnik
prosto razpolaga z zaslužkom in ga lahko kadarkoli prenaša v
porabo gospodinjstva.
Samostojni podjetnik – s.p.
Prednosti oblike samostojni podjetnik so naslednje:
 ni potreben denarni vložek v obliki osnovnega kapitala,
 enostavno razpolaganje z denarnimi sredstvi - podjetnik prosto
razpolaga z denarjem,
 hitra in enostavna ustanovitev,
 nižji administrativni stroški.
Slabosti oblike samostojni podjetnik so naslednje:
 oblika samostojni podjetnik (s.p.) ni ločena od fizične osebe,
zato s.p. in fizična oseba med seboj ne moreta poslovati,
 podjetnik odgovarja za svoje obveznosti neomejeno z vsem
svojim premoženjem,
 ob višjih dobičkih je davčno breme visoko,
 ni primerna v primerih, kadar želi podjetje ustanoviti več oseb,
 nižja kredibilnost v pravnem prometu v primerjavi z drugimi
pravnoorganizacijskimi oblikami.
Samostojni podjetnik – s.p.
„POPOLDANSKI“ ALI DOPOLNILNI S.P.

podjetnik, ki opravlja dopolnilno dejavnost in je zavarovan iz
drugega naslova (npr.: je v delovnem razmerju). Pri »popoldanskem
s.p.« se ustanovitelju ni potrebno zavarovati iz naslova opravljanja
dejavnosti oz. mu ni treba plačevati polnih prispevkov za socialno
varnost, kljub temu pa lahko z zelo nizkimi obveznimi stroški opravlja
različne dejavnosti.

»Popoldanski s.p.« torej lahko ustanovi le zaposlena oseba.

Pravni status, pravice in dolžnosti »popoldanskega s.p.« in
polnega s.p. so enaki. Razlika je le v višini prispevkov.

Ustanovitev »popoldanskega s.p.« je brezplačna, vendar pa je potrebno,
enako kot pri polnem s.p., po ustanovitvi opraviti izpit iz varnosti in
zdravja pri delu (če ne opravlja enakih ali podobnih del pri redni
zaposlitvi in je že tam opravil izpit) ter pripraviti Izjavo o varnosti z
oceno tveganja delovnih mest (odvisno od dejavnosti, ki jo izvaja).
Primerjava med s.p. in d.o.o.
SAMOSTOJNI PODJETNIK – S.P.
DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
– D.O.O.
pravno-organizacijska oblika: fizična
oseba, ki opravlja dejavnost.
pravna oseba.
ni ustanovnega kapitala.
ustanovni kapital znaša 7.500 evrov.
samostojni podjetnik za posle odgovarja
s svojim premoženjem.
progresivna obdavčitev, ki velja za
samostojnega podjetnika, ni primerna
za velike dobičke.
enostavno/dvostavno knjigovodstvo ali
normirani odhodki
ločenost premoženja, družbeniki
odgovarjajo
samo s svojim deležem v družbi
primerna oblika za večje dobičke
(enotna davčna stopnja za pravne
osebe).
dvostavno knjigovodstvo ali normirani
odhodki
dobiček je plača, podjetnik lahko s
sredstvi
na računu prosto razpolaga.
ker je dobiček plača, se ne šteje kot
strošek. v stroške gredo prispevki.
denarna sredstva na računu so "last
podjetja". dobiček se obdavči po zddpo2.
plača oziroma plače so strošek.
s.p. velja za nekoliko manj kredibilno
obliko podjetja.
večja kredibilnost podjetja pri
poslovanju, večja podjetja navadno niso
s.p..
Druge oblike pravnih subjektov
ZAVOD
Zavod je organizacija, ki se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in
izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva,
otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih
dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.
Prednosti zasebnega zavoda:

ni predpisanega minimalnega osnovnega kapitala;

ustanovitelji ne odgovarjajo za obveznosti zavoda (kar je potrebno
izrecno opredeliti v aktu o ustanovitvi);

letna poročila se na AJPES-u ne objavljajo javno (jih je pa potrebno
oddajati);

dobiček iz opravljanja nepridobitne dejavnosti ni predmet obdavčitve.
Slabosti zasebnega zavoda:

gre za omejeno število dejavnosti, za katere se lahko ustanovi zavod;

potrebno je izkazati nepridobiten namen ustanovitve;

ni možna brezplačna ustanovitev in sprememba prek e-VEM, temveč
preko notarja (kar ni brezplačno) oz. na klasičen "peš" način (traja dlje).
Druge oblike pravnih subjektov
DRUŠTVO

Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje
fizičnih oz. pravnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno
določenih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu in v
skladu z Zakonom o društvih.

Ustanovijo ga lahko najmanj tri poslovno sposobne fizične ali
pravne osebe, ki na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o
ustanovitvi društva in temeljni akt društva (običajno je to
statut).

Pravno osebnost društvo pridobi z vpisom v register društev.
Z vlogo zastopnik društva pri pristojni upravni enoti poda
zahtevo za registracijo društva.
Druge oblike pravnih subjektov
SOCIALNO PODJETJE
Cilj je trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih
dejavnosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja.
Ustvarjanje dobička ni osnovni cilj opravljanja dejavnosti.
Glavni namen socialnega podjetništva je zaposliti dolgotrajno brezposelne
osebe in jih angažirati tako, da v okviru socialnega podjetništva samostojno
ustvarjajo prihodke in poskrbijo za lastno preživetje.
Nepridobitna pravna oseba lahko posluje kot socialno podjetje, če pridobi
tak status.

Socialno podjetje tipa A: podjetje mora biti ustanovljeno za trajno
opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva na način, da bo trajno
zaposlovalo najmanj enega delavca v prvem letu in najmanj dva delavca
v nadaljnjih letih poslovanja;

Socialno podjetje tipa B: je ustanovljeno za zaposlovanje določenega
tipa oseb (iz šestega člena ZSocP) tako, da bo določeno dejavnost
opravljalo s trajnim zaposlovanjem najmanj tretjine vseh zaposlenih
delavcev.
ODLOČITEV JE PADLA –
REGISTRIRAL BOM SVOJE
PODJETJE!
KAJ MORAM VEDETI IN STORITI?
Razlaga osnovnih pojmov

Register
◦ V register se vpisujejo podatki o družbi, za katere to določa
zakon.
◦ Register za družbe vodi sodišče. Postopek o registrskih
zadevah ureja poseben zakon: Zakon o sodnem registru
(Uradni list RS, št. 54/2007; ZSReg-UPB-2 z vsemi
spremembami in dopolnitvami).
◦ Register za samostojne podjetnike vodi AJPES – Poslovni
register Slovenije.
Pred začetkom postopka registracije
potrebujete naslednje podatke:
Pravnoorganizacijsko obliko podjetja

s.p., d.o.o., drugo
Ime podjetja

Ime podjetja se mora jasno razlikovati od imen drugih podjetij. Pred
registracijo preverite ime (podjetje) v poslovnem registru AJPES.
Seznam zastopnikov podjetja

Ustanovitelji vseh oblik podjetij (razen s.p.) morajo v svojem podjetju
določiti vsaj enega direktorja. Lahko določijo več direktorjev, dodatno
tudi prokurista. Direktor podjetja, ki ni nikjer zaposlen se mora v
podjetju zaposliti.
Sedež in naslov podjetja

Ob ustanovitvi je potrebno določiti sedež in poslovni naslov podjetja.
Sedež podjetja je kraj, v katerem se opravlja dejavnost podjetja. Na
kraju sedeža je poslovni naslov (ulica in hišna številka).
Dejavnosti podjetja

Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD) - najdete na povezavi:
http://www.ajpes.si/Registri/Drugo/SKD
Kje se lahko registriramo?
1.
Registracija neposredno preko portala e-vem (z
uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila)
1.
Vstopne točke e-VEM:
 upravne enote
 davčni uradi
 izpostave AJPES
 gospodarske in obrtne zbornice
 informacijsko svetovalne točke VEM, ki so določene za
izvajalce nalog za oblikovanje in razvoj podjetniškega okolja v
skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo
Kje se lahko registriramo?
Registracija pri NOTARJU v naslednjih primerih:
 če nameravajo družbeniki pri d.o.o. vložiti stvarne vložke
(na primer stroje, nepremičnine, opremo) ali denarne vložke v
skupnem znesku, ki presega 7.500 EUR, tako da bo del
denarnih vložkov vplačan po vpisu ustanovitve v sodni
register;
 če želijo družbeniki pri d.o.o. (zaradi dodatnih dogovorov ali
drugih razlogov) družbeno pogodbo ali akt o ustanovitvi
skleniti v obliki notarskega zapisa (tudi, če nameravajo vložiti
samo denarne vložke, ki se v celoti vplačajo pred vložitvijo
predloga);
 če družbenik pri enoosebni d.o.o. želi voditi pisno knjigo
sklepov;
 če družbeniki nameravajo ustanoviti družbo, ki ni organizirana
kot d.o.o. (na primer d.n.o., k.d. ali d.d.) ali zavod.
REGISTRACIJA S.P. na VEM točki
Odprtje s.p. poteka v 3 korakih: Bodoči podjetnik mora imeti pri sebi osebni
dokument in davčno številko.
1.
Prijava v poslovni register pri AJPES:
◦ Datum vpisa (najhitreje na dan vpisa?; ne več kot 3 mesece vnaprej)
◦ Firma, sedež, podatki o podjetniku, podatki o zastopniku, dejavnosti,
poslovne enote, izjava: poravnane dospele obveznosti
◦ S.p. po zaključenem postopku prejme Sklep o vpisu v poslovni register
2.
Vpis v davčni register - prijava na DURS:
◦ dolžnost javiti DURS-u zahtevane podatke v roku osmih dni od vpisa v PRS:
poslovni prostori, povezane osebe; kdo vodi poslovne knjige; način
ugotavljanja davčne osnove (dejansko, normiranci);predvideni prihodki in
odhodki zaradi izračuna akontacije dohodnine;
◦ Podjetnik ne prejme posebnega obvestila o vpisu v register
3.
Prijava na Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS):
◦ v roku osmih dni od vpisa v PRS obvezna prijava podatkov o pokojninskem,
invalidskem in zdravstvenem zavarovanju,
zavarovanju za starševsko
varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti;
◦ S.p. prejme potrjen M-1 obrazec po pošti.
REGISTRACIJA S.P. na VEM točki
Podjetnik mora po prejetju sklepa o vpisu v PRS odpreti
poslovni transakcijski račun (ločen račun za poslovanje
podjetnika), ki je lahko
◦ osebni TRR ali
◦ poslovni TRR.
V primeru odprtja osebnega računa za poslovne namene (zaradi
nižjih provizij bank) mora podjetnik o tem posebej obvestiti
AJPES in DURS.
Za namen pridobitve subvencije ZRSZ:
 Sklep o vpisu v PRS
 Potrjen M-1 obrazec
 Odprt TRR
 Potrdilo o opravljeni delavnici
REGISTRACIJA D.O.O. na VEM točki
Možno samo za enostavni postopek ustanovitve d.o.o.
(ustanovitveni kapital vplačan v celoti v denarju in družbeniki ne
vnašajo nobenih posebnosti v ustanovitveni akt).
Na točki VEM se zglasijo: ustanovitelji, direktorji, prokuristi ali
pisno pooblaščene osebe; s seboj morajo imeti osebni dokument.
Postopek:
Začetek postopka registracije (Akt o ustanovitvi ali družbena
pogodba…) – na točki VEM
Odprtje depozitnega računa, na katerega se vplača ustanovitveni
kapital – na banki
Polog osnovnega kapitala – na banki
Dokončanje postopka registracije – na točki VEM.
REGISTRACIJA D.O.O. na VEM točki
Katere podatke potrebujete ob registraciji d.o.o.?
a)
Podatke o ustanoviteljih:
◦ Ime, priimek, EMŠO, delež v kapitalu (100 %, 50 %, 1/3), ste lastnik
kakšnega podjetja: da, ne;
b)
Podatke o zastopnikih:
◦ Ime, priimek, EMŠO, vrsta zastopnika (direktor ali prokurist);
◦ Vsako podjetje mora določiti vsaj enega direktorja!
c)
Podatek o popolnem imenu / firmi podjetja:
◦ Dolgo ime je obvezno: Sonček, osebne storitve, d.o.o.
◦ Kratko ime ni obvezno: Sonček, d.o.o.;
č)
Podatek o tem, kje bo naslov podjetja (sedež):
◦ Ulica, hišna številka, naselje;
d)
Podatke o tem, s čim se bo vaše podjetje ukvarjalo (dejavnosti);
e) Napoved prihodkov in odhodkov za DURS
◦ napovedati boste morali prihodke in odhodke za leto 2013
◦ v kolikor boste napovedali dobiček, boste morali plačevati akontacije davka
na dobiček (torej plačevati davek vnaprej);
◦ V kolikor boste napovedali izgubo in potem kljub temu izkazali dobiček,
boste morebitni davek plačali naenkrat po oddaji letnih poročil marca 2014.
REGISTRACIJA D.O.O. na VEM točki
Na
Sklep o registraciji boste čakali nekaj dni po oddaji vloge na
sodišče.
Povprečno
so vloge rešene v štirih dneh.
Matično
in davčno številko novega podjetja boste prejeli hkrati
s Sklepom o registraciji.
Po
tem, ko ste od Sodišča prejeli Sklep o registraciji, se
odpravite na tisto banko, kjer ste odprli začasni /ustanovni/
depozitni račun (račun, na katerega ste položili osnovni kapital)
in ga pretvorite v navadni poslovni račun.
DELO NA ČRNO
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno določa kaj vse šteje za delo na
črno. Opravljanje dela na črno je prepovedano. Zakon predpisuje tudi sankcije.
KAJ JE DELO NA ČRNO:
 če pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v sodni register,
oziroma opravlja dejavnost, ki je nima določene v temeljnem aktu, ali če nima
z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje
registrirane ali v temeljnem aktu določene dejavnosti,
 če podjetnik opravlja dejavnost, katere nima vpisane v ustrezen register,
ali če ne izpolnjuje pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti,
 če pravna oseba ali podjetnik opravlja dejavnost kljub začasni prepovedi
opravljanja dejavnosti,
 če tuje podjetje, razen podjetja s sedežem v državi članici Evropske unije,
Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, ki opravlja
storitvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu
ne opravlja dejavnosti v Republiki Sloveniji prek podružnic ali opravlja
dejavnost brez ustreznega dovoljenja,
 če posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen
kot to določa ZPDZC ali drugi zakoni.
KAJ NI DELO NA ČRNO:

medsebojna sosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno,
karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo in osebno dopolnilno delo.
DRUGE OBLIKE DELA
OSEBNO DOPOLNILNO DELO
 Pravilnik o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo (Uradni list RS,
št. 30/02)
 kadar posameznik osebno sam opravlja dela, ki so našteta v prilogi 1, ki
je sestavni del pravilnika.
 V točki A so našteta dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna
dela, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša
dela
 V točki B. je kot delo, ki se šteje za osebno dopolnilno delo,
opredeljeno izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ter prodaja
izdelkov domače in umetne obrti, ki so izdelani iz gline in keramike,
stekla, volne, bombaža, lana, konoplje in drugih naravnih vlaken, šibja,
ličja, trsja, slame, lesa, živil, voska, naravnega usnja, kovin in kamna.
 Osebno dopolnilno delo se priglasi na upravni enoti
 dostava podatkov o doseženih prihodkih iz preteklega trimesečja
DURS-u (do desetega v mesecu po preteku vsakega tromesečja) na
posebnem obrazcu.
DRUGE OBLIKE DELA
KRATKOTRAJNO DELO – DELO DRUŽINSKIH ČLANOV
 brezplačno opravljanje dela v mikro družbi, zasebnem zavodu
ali pri podjetniku z največ 10 zaposlenimi, kadar jih opravlja
zakonec podjetnika ali lastnika gospodarske družbe oziroma
zasebnega zavoda, njegovi otroci ali starši.
 Kratkotrajno delo traja največ 40 ur mesečno, opravlja pa se
lahko izključno brezplačno.
 Opravljanje kratkotrajnega dela mora delodajalec najkasneje tri
dni pred začetkom opravljanja prijaviti pri krajevno pristojni
upravni enoti.
 Javljanje sprememb – najkasneje tri dni po nastali spremembi
na UE.
 Delodajalec plačuje prispevek za zavarovanje za primer
poškodbe pri delu in poklicne bolezni v skladu s predpisi o
zdravstvenem zavarovanju.
 Voditi je potrebno evidenco o izrabi delovnega časa.
DRUGA POGODBENA RAZMERJA
PODJEMNA POGODBA



Podjemna pogodba ali pogodba o delu je opredeljena v
Obligacijskem zakoniku
S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen
posel kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno
telesno ali umsko delo itd., naročnik pa se zavezuje, da mu
bo za to plačal.
Predmet pogodbe je definiran precej široko, podjemna
pogodba pa se največkrat uporablja pri obrtniških delih in
popravilih, varstvu otrok, čiščenju prostorov itd.
DRUGA POGODBENA RAZMERJA
POGODBA O AVTORSKEM DELU
 Je opredeljena v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah RS
 Avtor se zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti
naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal
honorar.
 Vsebina avtorske pogodbe je avtorsko delo s področja
književnosti, znanosti in umetnosti
 Avtorska pogodba se torej lahko uporablja samo takrat, kadar
je njen predmet določeno avtorsko delo, v vseh ostalih
primerih pride v poštev podjemna pogodba.

Podjemna ali avtorska pogodba? – na povezavi:
http://mladipodjetnik.si/podjetniskikoticek/poslovanje/podjemna-ali-avtorska-pogodba
DELOVNA RAZMERJA
Reforma trga dela:
5.3.2013 sprejet ZDR-1 in ZUTD-A (veljavnost 12.4.2013)
DELOVNO RAZMERJE
je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec,
prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v
njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in
pod nadzorom delodajalca.
PLAČA
 Izplačilo plače - najpozneje do 18 dni v mesecu za pretekli mesec!
 Upoštevati je potrebno zakonski minimum - minimalna plača od 1.
januarja 2013 dalje znaša 783,66 EUR bruto.
KAKO ZAPOSLIMO DELAVCA?
1. Objava prostega delovnega mesta – ni več obvezno na ZRSZ
2. Rok za prijavo kandidata je minimalno 3 dni od objave
3. Razgovor s kandidati, izbira kandidata
4. Napotitev delavca na zdravniški pregled
5. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom,
6. Obvestilo neizbranim kandidatom,
7. Prijava delavca v zdravstveno, invalidsko in pokojninsko
zavarovanje na ZZZS
8. Napotitev delavca na usposabljanje s področja varnosti in
zdravja pri delu.
SKLENITEV POGODBE O ZAPOSLITVI
Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen oz. nedoločen čas.
Pogodba o zaposlitvi mora:
•biti jasna in nedvoumna,
•izražati pravo voljo pogodbenih strank,
•predvideti cim več možnih situacij, ki so ali bodo lahko nastajale
v pogodbenem razmerju, natančno opredeliti morebitne druge
akte, na katere se sklicuje,
•vsebovati obvezne minimalne sestavine, določene v 31. členu
ZDR
Sklenitev pogodbe o zaposlitvi s poskusnim delom, možni ukrepi
delodajalca v primeru nedoseganja pričakovanih rezultatov –
poskusno delo
PLAČA DELAVCA IN IZRAČUN STROŠKOV DELA
Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki
mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če
je tako določeno s kolektivno pogodbo. Pri plači mora delodajalec
upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno
pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca.
Od 1.1.2013 je minimalna plača 783,66€.
Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno
uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za
poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo
ali pogodbo o zaposlitvi.
Za čas odmora med dnevnim delom prejme delavec
plačilo, kot če bi delal.
PLAČA DELAVCA IN IZRAČUN STROŠKOV DELA
Kaj še pripada delavcu?
 - Nadomestilo za malico – max. da ni obdavčeno 6,12€,
minimalno določeno po kolektivnih pogodbah
Regres za letni dopust – najmanj v višini minimalne plače do
30.6. tekočega leta (največ, da še ni potrebno plačati prispevkov
je 70% povprečne plače v RS)
Prevoz na delo – različna ureditev
POMEMBNO: Uredba o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih
dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo
LETNI DOPUST
Minimalni letni dopust je 4 delovne tedne –
to je 20 dni pri pet dnevnem delovnem
tednu
• Dodatek na DELOVNO DOBO
• Dodatek za ZAHTEVNOST DELA
• Dodatek glede na SOCIALNE IN ZDRAVSTVENE
RAZMERE (starševstvo, invalidnost, starost nad
50 let, …)
• In drugi dodatki po kolektivni ali delovni
pogodbi
IZRAČUN PLAČE
http://www.racunovodja.com/izracuni/place2013/
BOLNIŠKA ODSOTNOST IN
SAMOZAPOSLITEV

V primeru bolniške odsotnosti delavcu v delovnem razmerju
pripada pravica do izplačila nadomestila plače v breme
delodajalca do 30 delovnih dni. V času daljše odsotnosti z
dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme
zdravstvenega zavarovanja.

Samozaposlena oseba, ki je v vlogi delodajalca in
delojemalca, je do 30 delovnih dni bolniške odsotnosti dolžna
sama plačevati prispevke, v primeru daljše bolniške
odsotnosti pa gredo prispevki v breme zdravstvenega
zavarovanja.
PODROČJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

Podjetnik mora upoštevati določbe Zakona o varnosti in
zdravju pri delu.

Ko se podjetnik samozaposli, opravi zdravniški pregled, izpit iz
varstva pri delu in izdela izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Določbe Zakona o varnosti in zdravju pri delu se uporabljajo v
vseh dejavnostih za vse osebe, ki so po predpisih o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zdravstvenem
zavarovanju zavarovane za primer poškodbe pri delu in
poklicne bolezni, kakor tudi za vse druge osebe, ki so navzoče
v delovnem procesu.
PODROČJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

Podjetnik mora upoštevati določbe Zakona o varnosti in
zdravju pri delu – nov zakon decembra 2011
56. Člen ZVZD – 1
Dolžnost oceniti tveganje – samozaposlena oseba

(1) Samozaposlena oseba mora oceniti tveganje.

(2) Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne
bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati pisno
izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za
zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.
ZAHTEVE ZA UPOŠTEVANJE PREDPISOV NA
PODROČJU VARSTVA OKOLJA

Podjetja s svojo dejavnostjo v večji ali manjši meri vplivajo na
okolico.

V nekaterih dejavnostih veljajo predpisi o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu glede na nepremični vir onesnaževanja, v
drugih glede na vire hrupa ali glede izpusta odpadnih vod.

V posameznih dejavnostih veljajo še predpisi o ravnanju z odpadki.

Na podlagi Uredbe o emisiji hlapnih organskih spojin iz naprav, ki
uporabljajo organska topila so za številne obrtne dejavnosti podane
posebne zahteve v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem
emisije hlapnih organskih spojin v okolje, predvsem v zrak.
Zelo priporočljivo je, da podjetnik, še preden registrira
dejavnost, dobro preuči osnovno zakonodajo področja, s
katero se bo ukvarjal.
POŽARNA VARNOST

Zakon o varstvu pred požarom /ZVPoz/; Ur.
list RS, št. 3/2007-UPB1, 9/2011, 83/2012

Splošni ukrepi varstva pred požarom

zagotovitev požarnega varstva (požarni red,
gasilni aparati, prepoved kajenja,
evakuacijski načrt)
PODROBNEJŠE INFORMACIJE
A.L.P. PECA d.o.o.
Prežihova 17, 2390 Ravne na Koroškem
http://www.alppeca.si
e-mail: [email protected]
02 82 17 860 – tajništvo
059 091 084 – Andreja Tarkuš
059 091 081 – Viktorija Barbič
HVALA ZA POZORNOST !