Transcript Kaj je socialno podjetništvo?

Informativno – promocijska delavnica
SOCIALNO PODJETNIŠTVO
Žalec, 23.10.2013
Vsebina delavnice
Implementacija Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP);
Kaj je socialno podjetništvo, načela socialnega podjetništva, kaj se
pričakuje od bodočih socialnih podjetnikov;
Predstavitev ZSocP:
registrski postopek,
odločitev za tip socialnega podjetja,
akt socialnega podjetja,
pogoji za ohranitev statusa socialnega podjetja,
drugi pogoji, ki jih mora socialno podjetje upoštevati pri
poslovanju,
prepoved poslovanja in prenehanja statusa.
Implementacija Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP)
 2011 je bil v Državnem zboru sprejet Zakon o socialnem
podjetništvu, ki se je pričel uporabljati s 1.1.2012 (Uradni list RS, št.
20/11);
 pristojno ministrstvo po ZSocP je Ministrstvo za delo, družino,
socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ);
 skladno s 7. in 48. členom ZSocP je Vlada RS septembra 2011
ustanovila ter imenovala člane Sveta za socialno podjetništvo (Svet);
o pristojnosti Sveta: oblikovanje politike razvoja socialnega
podjetništva, priprava strategije razvoja
Svet je pripravil in potrdil Strategijo razvoja socialnega podjetništva
za obdobje 2013 – 2016 (Strategija), dne 27.6.2013, Vlada RS pa je
Strategijo sprejela dne 25.7.2013;
Implementacija Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP)
(2)
Strategija temelji na treh strateških ciljih:
– (1)povečanje prepoznavnosti socialnega podjetništva in vedenje
o načelih socialnega podjetništva,
– (2) nadgradnja obstoječega podpornega okolja za podjetništvo
ter
– (3) spodbujanje zaposlovanja ranljivih skupin na trgu dela.
MDDSZ pripravi Program ukrepov za izvajanje Strategije za leti 2013
in 2014 (Program), ki predstavlja izvedbeni dokument Strategije;
Program bo vseboval nabor konkretnih ukrepov za doseganje ciljev
Strategije, določal nosilce posameznih ukrepov ter obseg sredstev
proračuna RS in sredstev kohezijske politike, ki jih bodo resorna
ministrstva namenila za izvedbo ukrepov Programa.
Implementacija Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP)
(3)
 Slovenski inštitut za revizijo je pripravil posebne
računovodske standarde za socialna podjetja – SRS 40 –
računovodske rešitve v socialnih podjetjih (Ur.l. RS,
št.2/12);
MDDSZ je vzpostavilo evidenco socialnih podjetij, ki je
objavljena na spletni strani:
• http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in
_zaposlovanje/socialno_podjetnistvo/
Kaj je socialno podjetništvo?
(1)
ZSocP opredeljuje socialno podjetništvo kot trajno opravljanje dejavnosti socialnega
podjetništva ali drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja, pri čemer
ustvarjanje dobička ni osnovni cilj opravljanja dejavnosti.
Socialno podjetništvo je oblika družbeno odgovornega podjetništva, saj:
• krepi družbeno solidarnost in kohezijo,
• spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo,
• krepi inovativnost družbe za razreševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in
drugih problemov,
• zagotavlja dodatno ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu,
• razvija nove možnosti za zaposlovanje ranljivih oseb na trgu dela.
V socialno podjetništvo se lahko vključujejo nepridobitne pravne osebe, ki so
ustanovljene in poslujejo po načelih socialnega podjetništva:
Kaj je socialno podjetništvo?
(2)
Načela socialnega podjetništva:
1. NAČELO AVTONOMNE POBUDE - nepridobitna pravna oseba je
ustanovljena na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev;
2. NAČELO NEPRIDOBITNEGA NAMENA USTANOVITVE - namen ustanovitve
ni izključno pridobivanje dobička;
3. NAČELO OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI V JAVNEM INTERESU - nepridobitna
pravna oseba je ustanovljena pretežno z namenom trajnega opravljanja
dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti z namenom
zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, s čimer se dosega
javni interes;
4. NAČELO PROSTOVOLJNOSTI DELOVANJA - člani v nepridobitni pravni osebi
delujejo prostovoljno;
5. NAČELO NEODVISNOSTI - nepridobitna pravna oseba je pri upravljanju
samostojna;
6. NAČELO TRŽNE NARAVNANOSTI - nepridobitna pravna oseba s
proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu
pretežno posluje po tržnih zakonitostih;
Kaj je socialno podjetništvo?
(3)
Načela socialnega podjetništva:
7. NAČELO VKLJUČEVANJA PROSTOVOLJSKEGA DELA - nepridobitna pravna
oseba praviloma vključuje prostovoljsko delo;
8. NAČELO ENAKOPRAVNOSTI ČLANSTVA - posamezni ustanovitelji ali
lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo
vsi člani po načelu »en član – en glas«, neodvisno od deleža vloženega
kapitala;
9. NAČELO SODELOVANJA DELEŽNIKOV PRI UPRAVLJANJU - nepridobitna
pravna oseba v odločanje vključuje tudi deležnike;
10.NAČELO NEPROFITNOSTI DELOVANJA - premoženje, dobiček in presežke
prihodkov nad odhodki nepridobitna pravna oseba uporablja za namene
socialnega podjetništva in druge nepridobitne namene, delitev dobička ali
presežkov prihodkov pa ni dopustna ali je skladno z ZSocP omejena;
11.NAČELO PREGLEDNOSTI POSLOVANJA - nepridobitna pravna oseba
zagotavlja preglednost finančnega poslovanja in notranje nadzorstvo nad
materialnim in finančnim poslovanjem;
12.NAČELO JAVNO KORISTNEGA DELOVANJA - nepridobitna pravna oseba
trajno deluje v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti.
Kaj je socialno podjetništvo?
(4)
Glede na načela socialno podjetništvo odlikuje predvsem:
 demokratično vodenje podjetij, odločanje ni odvisno od deleža vloženega
kapitala, enakopravnost članstva (1 deležnik / 1 glas),
 visoko stopnjo avtonomijo (prostovoljna odločitev za ustanovitev) ,
 delovanje v korist svojih članov, uporabnikov, skupnosti ter ranljivih skupin
oseb,
 aktivno vključevanje vseh deležnikov,
 tržna naravnanost
 vlaganje dobička in presežkov prihodkov v dejavnost ali v lokalno okolje.
Načela lahko razumemo tudi kot “odličnost socialnega podjetništva”,
ki vpliva na oblikovanje novih vrednot podjetništva ter vrednot družbe
kot celote.
Kaj je socialno podjetništvo?
(5)
 dinamična oblika podjetništva, pa vendar osnovni cilj poslovanja ni
ustvarjanja dobička, temveč reševanje družbenih problemov s
spodbujanjem razvoja družbenih inovacij;
 rešuje določene družbene probleme in s svojim delovanjem dosega
pozitiven družbeni učinek;
 je družbeno odgovorno poslovanje, v ospredju postavlja skrb za ljudi in za
okolje v katerem deluje ter ustvarja zaposlitvene možnosti za ranljive
skupine oseb, ki na trgu dela težje najdejo primerno zaposlitev;
 je podjetništvo, ki se s svojimi produkti/storitvami odziva na potrebe
lokalne ali širše skupnosti, ob doslednem upoštevanju etike poslovanja;
 vstopa torej na tržne segmente, na katere tradicionalni zasebni pa tudi
javni sektor ne želita oziroma ne moreta vstopati.
Kdo je socialni podjetnik?
 je oseba, ki ima rada izzive, ima vizijo o drugačnem pristopu k
poslovanju – takšnem, ki vključuje vrednote in ne zgolj želje po
dobičku,
 je oseba, ki ima sposobnost iskanja poslovnih priložnosti na
področjih kjer drugi teh priložnosti ne vidijo,
 v reševanju družbenih, okoljskih ter drugih problemov vidi svojo
poslovno priložnost,
 razvija nove oblike zaposlovanja za ranljive skupine na trgu dela,
 spodbuja sodelovanje med ljudmi.
Kaj se pričakuje od socialnega podjetnika
 da pozna svoje poslanstvo - torej najširši namen ustanovitve in
delovanja socialnega podjetja,
 ima poslovno idejo s povsem podjetniško logiko, ki temelji na
samovzdržnosti socialnega podjetja (so.p.),
 da ima poslovno idejo, kot poslovno priložnost, preverjeno s
poslovnim načrtom,
 ima vizijo razvoja socialnega podjetja,
 pozna trenutno stanje v podjetju (vire, strukturo podjetja,
organizacijo, ekipo, partnerje, kapacitete, prihodke, stroške),
 pozna svoje poslovno okolje, svojo branžo v kateri delujejo
(družbene, ekonomske in druge trende v okolju, v katerem
deluje),
 poznajo
svoj
trg/tržni
segment
(ciljne
skupine
kupcev/uporabnikov, ponudbo in povpraševanje, cenovno
elastičnost, ipd.).
Področja in dejavnosti socialnega podjetništva
Dejavnosti socialnega podjetništva se opravljajo na področjih:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
socialnega varstva, družinskega varstva, varstva invalidov,
znanosti, raziskovanja, izobraževanja , vzgoje ter zagotavljanja in organiziranja
mladinskega dela,
varstva in promocije zdravja,
zagotavljanja socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja in poklicnega
usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim grozi brezposelnost,
ekološke proizvodnje hrane, ohranjanja narave, urejanja in varstva okolja in zaščite
živali,
spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije,
turizma za osebe, ki jim življenjske razmere onemogočajo ali ovirajo dostop do
turističnih storitev, na način, ki spoštuje vrednote trajnosti, dostopnosti in
solidarnosti (socialni turizem),
trgovine za socialno ogrožene osebe (socialna trgovina) ter trgovine, ki zagotavlja
prodajo proizvodov majhnih proizvajalcev iz gospodarsko najbolj nerazvitih okolij
na temelju etičnih, preglednih in enakopravnih poslovnih razmerij med proizvajalci
in trgovcem, usmerjenih predvsem v zagotavljanje možnosti pravičnega plačila
proizvajalcev in s tem njihovega preživetja (pravična trgovina) ter trgovine s
storitvami in proizvodi iz dejavnosti socialnega podjetništva,
kulture, tehnične kulture in ohranjanja kulturne, tehnične in naravne dediščine,
amaterskega športa in telesne kulture, katere namen je rekreacija in socializacija,
reševanja in zaščite,
spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti,
podpornih storitev za socialna podjetja.
Posebni pogoji zaposlovanja (ranljive skupine)
Socialno podjetništvo vključuje tudi opravljanje drugih dejavnosti, če se opravljajo z
namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela
•
•
•
•
•
•
invalidov, katerih invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa;
brezposelnih oseb, pri katerih so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice
telesne ali duševne okvare ali bolezni in imajo zato bistveno manjše možnosti, da se zaposlijo
ali ohranijo zaposlitev ali v zaposlitvi napredujejo;
brezposelnih oseb, če so brez zaposlitve zadnjih 24 mesecev ali več
brezposelnih oseb, ki so na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem
besedilu: zavod) prijavljeni več kot šest mesecev in jim je po zaključku izobraževanja to prva
zaposlitev ali so po dokončanem univerzitetnem, visokošolskem ali višješolskem strokovnem
izobraževanju zaključili pripravništvo ali jim je prenehal status mladega raziskovalca (v
nadaljnjem besedilu: iskalci prve zaposlitve);
brezposelnih oseb:
- nad 55 let starosti,
- pripadnikov romske skupnosti,
- mladoletnih oseb brez zaključenega osnovnega ali nižjega poklicnega izobraževanja,
- ki več kot šest mesecev niso imele redno plačane zaposlitve in še ni preteklo eno leto od
prestane kazni zapora, oziroma so v času pogojnega odpusta, so begunci, vključeni v
programe integracije ali so osebe v programu ali v dveh letih po zaključku programa
zdravljenja odvisnosti od alkohola ali drog ali so brezdomci, (v nadaljnjem besedilu: težje
zaposljive osebe).
Registrski postopek (2., 9., 13., 14., 15., 16., 17. in 18. člen ZSocP) (1)
Z vpisom dostavka »socialno podjetje/so.p.« pri firmi ali imenu
nepridobitne pravne osebe v register ali javno evidenco, le ta pridobi
status socialnega podjetja in lahko prične poslovati kot socialno
podjetje.
Socialno podjetje lahko ustanovijo le nepridobitne pravne osebe
 ki niso ustanovljene izključno z namenom pridobivanja dobička.
Postopek registracije socialnega podjetja poteka ob upoštevanju:
 določb zakonodaje, ki ureja organiziranost posamezne vrste
nepridobitne pravne osebe ter
 v skladu z določbami ZSocP.
Registrski postopek (2., 9., 13., 14., 15., 16., 17. in 18. člen ZSocP) (3)
 vlogo za registracijo socialnega podjetja se odda na pristojni
registrski organ, vlogo se odda na pristojni registrski organ tudi v
postopku spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta, s
katerim se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno
podjetje – t.j. v postopku do-registracija;
 v postopku do-registracije mora registrski organ preveriti tudi
podatek, da pravna oseba ni v stečajnem postopku, v postopku
prisilne poravnave ali likvidacije ter da ima poravnane vse dospele
davčne obveznosti in prispevke za socialno varnost delavcev;
 registrski organ mora v postopku registracije/do-registracije
ugotavljati tudi skladnost akta o ustanovitvi oziroma temeljnega akta
z določbami 12. člena ZSocP, ki določa vsebino akta socialnega
podjetja;
 v postopku registracije morajo ustanovitelji in registrski organi
upoštevati določbe 9. člena ZSocP, ki določajo omejitve glede
ustanovitve socialnega podjetja.
Registrski postopek (2., 9., 13., 14., 15., 16., 17. in 18. člen ZSocP) (4)
Omejitve po 9. členu ZSocP:
 pridobitna gospodarska družba ne more ustanoviti socialnega podjetja na katerega bi prenesla
del podjetja ali dejavnosti, lahko pa z ustanovitvijo zagotovi nova delovna mesta za svoje
presežne delavce;
 nepridobitna pravna oseba ne more pridobiti statusa socialnega podjetja, če je njena članica
politična stranka;
 statusa socialnega podjetja tudi ne more pridobiti nepridobitna pravna oseba, če imajo v njej pri
odločanju prevladujoč vpliv ena ali več pridobitnih gospodarskih družb, pravnih oseb javnega
prava ali lokalnih skupnosti;
 nepridobitna pravna oseba ne more pridobiti statusa socialnega podjetja, tudi če ima status
invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo
in zaposlovanje invalidov (register invalidskih podjetij in seznam zaposlitvenih centrov vodi
MDDSZ );
 če je v času postopka registracije spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta (doregistracija), s katerimi se preoblikuje v socialno podjetje v stečajnem postopku, postopku sodne
poravnave ali likvidacije ali če nima poravnanih vseh dospelih davčnih obveznosti in prispevkov za
Registrski postopek (2., 9., 13., 14., 15., 16., 17. in 18. člen ZSocP) (5)
 registrski organ:
o z aktom odloči o vpisu nepridobitne pravne osebe oziroma
sprememb v register,
o odloči tudi, da se pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v
register vpiše dostavek "socialno podjetje“;
 registrski organ posreduje en izvod akta MDDSZ za vzpostavitev
evidence socialnih podjetij;
 socialna podjetja se vodijo tudi v Poslovnem registru RS, ki ga
vzdržuje in upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne
evidence in storitve (AJPES). Register omogoča dostop do seznama
socialnih podjetij, za ta namen je oblikovana posebna podoblika ter
vpogled v posamezne listine socialnih podjetij.
Odločitev za tip socialnega podjetja (8. člen)
 socialno podjetje tipa A je ustanovljeno za trajno
opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva na
način, da bo trajno zaposlovalo najmanj enega delavca
v prvem letu in najmanj dva delavca v nadaljnjih letih
poslovanja
ali
 socialno podjetje tipa B je ustanovljeno za
zaposlovanje najbolj ranljivih skupin oseb na trgu dela
tako, da bo določeno dejavnost socialno podjetje
opravljalo s trajnim zaposlovanjem (najmanj za 12
mesecev z najmanj polovičnem delovnim časom)
najmanj tretjine teh delavcev od vseh zaposlenih
delavcev
Pogoji za ohranitev statusa so.p. (8., 19. in 25. člen ZSocP ter Pravilnik) (1)
Tip A
Pogoji
ZSocP
trajno opravlja dejavnosti socialnega podjetništva, v skladu z Uredbo, seveda pa lahko
opravlja tudi ostale dejavnosti, ki niso dejavnosti socialnega podjetništva
po izteku drugega leta poslovanja iz dejavnosti socialnega podjetništva (Uredba) v
letnem poročilu izkaže najmanj 40 % vseh prihodkov, po tretjem in vseh nadaljnjih
letih poslovanja pa najmanj 50 % vseh prihodkov
trajno zaposluje najmanj enega delavca v prvem letu svojega delovanja in najmanj dva
delavca v nadaljnjih letih poslovanja
do 31. marca tekočega leta mora poročati MDDSZ o morebitnem nedoseganju
predpisanega obsega prihodkov od dejavnosti socialnega podjetništva v preteklem letu
ter k poročilu priložiti načrt prestrukturiranja, po katerem bo v naslednjem letu
izkazovalo predpisan obseg prihodkov
o nedoseganju predpisanega števila mora poročati MDDSZ v treh mesecih, od kar je
prišlo do zmanjšanja delavcev ter priložiti kadrovski načrt iz katerega izhaja, da bo v
šestih mesecih ponovno izpolnjevalo vse pogoje
Pravilnik
določa roke poročanja MDSZ in dokazila o trajni zaposlitvi (npr.:obrazec M-1)
Pogoji za ohranitev statusa so.p. (8., 19. in 25. člen ZSocP ter Pravilnik) (2)
Tip B
Pogoji
trajno zaposluje osebe iz najbolj ranljive skupine ljudi na trgu dela, in sicer
zaposluje najmanj eno tretjino takšnih delavce izmed vseh delavcev
ZSocP
Pravilnik
o nedoseganju predpisanega števila in strukture delavcev mora poročati MDDSZ v
treh mesecih, od kar je prišlo do zmanjšanja delavcev oziroma spremembe
strukture ter priložiti kadrovski načrt iz katerega izhaja, da bo v šestih mesecih
ponovno izpolnjevalo vse pogoje
določa roke poročanja in dokazila o trajni zaposlitvi (npr.: obrazec M-1)
Drugi pogoji (4., 9., 11., 22. in 26. člen ZSocP)
tip A in tip B
načela

ves čas svojega poslovanja dosledno spoštovati načela socialnega podjetništva

neprofitnost ne pomeni, da so.p. ne sme ustvarjati prihodkov ali da konec leta v bilanci ne
more imeti izkazanega dobička oziroma presežka prihodkov nad odhodki

bistveno je, da so.p. dobička oziroma presežka ne razdeli med svoje lastnike oziroma
ustanovitelje, temveč ga usmeri nazaj v opravljanje osnovne dejavnosti oziroma za
druge, s tem zakonom določena namene (investicije v osnovna sredstva, potrebna za
opravljanje dejavnosti, ohranjanje in povečanje števila delovnih mest)
neprofitnost

delovanja

razporejanje

dobička (26.
člen)
računovodst 
vo
poročanje

socialno podjetje načeloma ne sme deliti dobička/presežka razen če zakon, ki ureja
organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe ne določa drugače
vendar tudi v tem primeru lahko so. p. deli dobiček/presežek članom, upravi in delavcem
v deležu, ki ne sme presegati 20 odstotkov vsega ustvarjenega dobička/presežka:
o če ima so.p. to opredeljeno v svojem temeljnem aktu in
o če presežek ne predstavlja neporabljenih javnih sredstev
o razporejanju dobička in njegovi delitvi, kadar je ta dopustna, odloča najvišji organ
upravljanja (nadzorni organ)
morajo voditi svoje poslovne knjige v skladu s posebnimi računovodskimi standardi za
so.p. ter s standardi/predpisi, ki urejajo računovodstvo za pravnoorganizacijske oblike
med katere sodi socialno podjetje
v skladu z 19. členom ZSocP za ohranitev statusa socialnega podjetja ter v skladu z
določbami Pravilnika
Prepoved poslovanja in prenehanje statusa (20. člen ZSocP) (1)
1.
2.
3.
4.
Pogoji za prepoved
Povezava na določbe ZSocP in Pravilnika
v rokih, ki jih določa prvi odstavek 19. 19. člen - število in struktura zaposlenih po
člena, ne prične opravljati dejavnosti prvem oziroma drugem letu poslovanja, obseg
oziroma ne izpolni pogoja glede prihodka po drugem letu (roke poročanja in
predpisanega števila ali predpisane dokazila določata 4. in 5. člen pravilnika)
strukture zaposlenih delavcev oziroma v
rokih ne predloži dokazil o izpolnjevanju
pogojev
deli dobiček, presežke prihodkov ali 11. člen (neprofitno delovanje) in 26. člen
premoženje oziroma le te namenja v (razporejanje dobička in presežkov prihodkov)
nasprotju z določbami ZSocP
nenamensko uporablja prejeta javna
sredstva iz naslova spodbud, oziroma 32., 36., 37. in 38. člen
sredstva iz naslova oprostitev ali olajšav
je v postopku o prekršku za storjen 44. člen, DURS pravnomočno odločbo za
posebno hud davčni prekršek s poseben hud davčni prekršek posreduje
pravnomočno odločbo ugotovljena MDDSZ/ 11. in 26. člen/
odgovornost so.p.
Prepoved poslovanja in prenehanje statusa (20. člen ZSocP) (2)
Pogoji za prepoved
Povezava na določbe ZSocP in Pravilnika
5.
v predpisanem roku dve zaporedni leti ne
posreduje letnega
poročila AJPES-u
6.
kljub opozorilu so.p. ne posreduje MDDSZ
poročil, ki jih je
dolžno posredovati
6. odstavek 22. člena / AJPES v skladu s 13.
členom Pravilnika posreduje MDDSZ seznam so.p.,
ki niso predložila letnega poročila
drugi odstavek 19. člena (obseg prihodka, število
in struktura zaposlenih) ter četrti odstavek 19.
člena (poraba pridobljenih javnih sredstev)
7.
8.
9.
preneha opravljati dejavnost socialnega
podjetništva ali drugo dejavnost, ki jo opravlja
kot socialno podjetje ali trajno ne dosega
predpisanega števila zaposlenih delavcev
oziroma predpisane strukture zaposlenih
delavcev
ne posluje v skladu z aktom o ustanovitvi,
posluje v nasprotju z
načeli ali sprejme takšne spremembe aktov, ki
to onemogočajo
se statusu pisno odpove.
trajno ne opravljanje dejavnosti določa 2.
odstavek 20. člena (so.p. dejansko ne opravlja
dejavnosti ali več kot dve leti ne dosega
predpisanega obsega prihodka)
trajno ne dosega predpisanega št. zaposlenih
določa 3. odstavek 20. člena (če v šestih mesecih
od zmanjšanja števila ne zaposli ustreznega števila
delavcev )
pomembno je dosledno upoštevanje določb 12.
člena
/
Prepoved poslovanja in prenehanje statusa (20. člen ZSocP)
(3)
 pravnomočno odločbo o prepovedi poslovanja kot socialno podjetje
izda MDDSZ ter posreduje pristojnemu registrskemu organu, ki iz
sodnega ali drugega registra oziroma javne evidence pri firmi ali
imenu nepridobitne pravne osebe izbriše dostavek »socialno
podjetje«;
 z dnem pravnomočnosti odločbe MDDSZ za nepridobitno pravno
osebo prenehajo vse oblike spodbud;
 morebitna neporabljena javna sredstva oziroma sredstva
pridobljena na podlagi oprostitev obveznosti ali olajšav, mora
nepridobitna pravna oseba vrniti.
Prednosti in slabosti socialnega podjetja
Prednosti:
- Spodbujanje socialne kohezije in družbene pomoči
- Pridobivanje posebnih olajšav oz. spodbud za izvajanje so.p. in
zaposlovanja določenega tipa delavcev
Slabosti:
- Delitev dobička
- Relativno omejen izbor dejavnosti so.p. tipa A
Namen dobička v socialnem podjetju
So.P. lahko presežek dohodkov nameni:
- Za širitev obstoječe dejavnosti
- Povečanje premoženja so.p.
- Ohranjanje in povečanje števila delovnih mest
- Izobraževanje delavcev in prostovoljcev in
- Razvoj drugih dejavnosti
Delitev dobička:
Lahko se deli med člane, upravo, delavcem, le v primeru:
• da ta delež ne presega 20% vsega ustvarjenega dobička v
določenem letu
• da presežek prihodkov ne presega neporabljena javna sredstva
• Delavci ne smejo biti izključeni iz delitve dobička
Koristne informacije
 v pomoč pri delu vam bo priročnik o socialnem podjetništvu, ki je bil pripravljen v
okviru projekta Socialni inovatorji prihodnosti Operativnega programa razvoja
človeških virov za obdobje 2007-2013, priročnik je objavljen na spletni strani
»Socialnih inovatorjev prihodnosti«:
http://www.socialni-inovatorji.si/knjiga/socialno-podjetnistvo;
 brošura “Socialno podjetništvo kot priložnost za razvoj kmetijstva in podeželja”,
Kmetijske gospodarske zbornice Slovenije;
 spletna
stran
MDDSZ,
ki
je
namenjena
socialnemu
podjetništvu:
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/socialno_po
djetnistvo/;
 register invalidskih podjetij in seznam zaposlitvenih centrov, objavljena na spletni
strani MDDSZ:
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi_vzv/invalidska_podjetja_v_rs/r
egister_invalidskih_podjetij/ in
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi_vzv/zaposlitveni_centri/.
Socialna podjetja v Sloveniji
• na dan 14.10.2013 je v Sloveniji registriranih 22 socialnih
podjetij
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/socialno_podjetnistvo
evidenca_so_p/
CENTER PONOVNE UPORABE, izvajanje postopkov za ponovno
uporabo rabljene opreme, d. o. o., so. p.
S pomočjo denarja iz Evropskega socialnega sklada in ministrstva
za delo je pred tremi leti začel delovati prvi Center ponovne uporabe
(reuse center) pri nas. V njem odslužene predmete prenovijo in
popravijo ter prodajo za simbolično ceno. Zdaj deluje sedem centrov
ponovne uporabe.
http://www.youtube.com/watch?v=FHFYhtoPQl0&feature=em-upload_owner