Transcript SOCIALNO PODJETNIŠTVO

SOCIALNO
PODJETNIŠTVO
RIC Slovenska Bistrica
25. 10. 2013
Tomaž Repnik
VSEBINA
Kaj je socialno podjetništvo in kaj soc.
podjetje?
 Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP)
 Implementacija ZSocP
 Registrski postopek socialnega podjetja
 Strategija razvoja soc. podjetništva (20132016)

• ZSocP opredeljuje socialno podjetništvo kot “trajno opravljanje
dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti pod
posebnimi pogoji zaposlovanja, pri čemer ustvarjanje dobička ni
izključni niti glavni cilj opravljanja dejavnosti”.
• Socialno podjetništvo je oblika podjetništva, katerega cilji so:
•krepiti družbeno solidarnost in kohezijo,
•spodbujati sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo,
•zagotavljati dodatno ponudbo storitev, ki so v javnem interesu,
•krepiti inovativno reševanje družbenih (socialnih, gospodarskih,
okoljskih) problemov,
•zagotavljati nova delovna mesta in socialno integracijo ranljivih
skupin.
Našteti cilji determinirajo socialno podjetništvo kot družbeno
odgovorno obliko podjetništva.
V socialno podjetništvo se lahko vključujejo nepridobitne pravne
osebe
(društva, zavodi, ustanove, gospodarske družbe, zadruge ali druge pravne
osebe, ki niso ustanovljene izključno z namenom pridobivanja dobička ter
dobička ne delijo oz. ga delijo v skladu z zakonom),
ki so ustanovljene in poslujejo po NAČELIH SOCIALNEGA
PODJETNIŠTVA:
1) NAČELO AVTONOMNE POBUDE - nepridobitna pravna oseba je
ustanovljena na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev;
2) NAČELO NEPRIDOBITNEGA NAMENA USTANOVITVE - namen
ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička;
3) NAČELO OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI V JAVNEM INTERESU nepridobitna pravna oseba je ustanovljena pretežno z namenom trajnega
opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti z
namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, s čimer
se dosega javni interes;
4) NAČELO PROSTOVOLJNOSTI DELOVANJA - člani v nepridobitni pravni
osebi delujejo prostovoljno;
5) NAČELO NEODVISNOSTI - nepridobitna pravna oseba je pri upravljanju
samostojna;
6) NAČELO TRŽNE NARAVNANOSTI - nepridobitna pravna oseba s
proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu
pretežno posluje po tržnih zakonitostih;
7) NAČELO VKLJUČEVANJA PROSTOVOLJSKEGA DELA - nepridobitna
pravna oseba praviloma vključuje prostovoljsko delo;
8) NAČELO ENAKOPRAVNOSTI ČLANSTVA - posamezni ustanovitelji ali
lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi
člani po načelu »en član – en glas«, neodvisno od deleža vloženega
kapitala;
9) NAČELO SODELOVANJA DELEŽNIKOV PRI UPRAVLJANJU nepridobitna pravna oseba v odločanje vključuje tudi deležnike;
10) NAČELO NEPROFITNOSTI DELOVANJA - premoženje, dobiček in
presežke prihodkov nad odhodki nepridobitna pravna oseba uporablja za
namene socialnega podjetništva in druge nepridobitne namene, delitev
dobička ali presežkov prihodkov pa ni dopustna ali je skladno z ZSocP
omejena;
11) NAČELO PREGLEDNOSTI POSLOVANJA - nepridobitna pravna oseba
zagotavlja preglednost finančnega poslovanja in notranje nadzorstvo nad
materialnim in finančnim poslovanjem;
12) NAČELO JAVNOKORISTNEGA DELOVANJA - nepridobitna pravna
oseba trajno deluje v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti.
Glede na načela, socialno podjetništvo odlikuje predvsem:
• demokratično vodenje podjetij, odločanje ni odvisno od deleža
vloženega kapitala, enakopravnost članstva (1 deležnik - 1 glas),
• visoko stopnjo avtonomije (prostovoljna odločitev za ustanovitev),
• delovanje v korist svojih članov, uporabnikov, skupnosti ter ranljivih
skupin oseb,
• aktivno vključevanje vseh deležnikov,
• tržna naravnanost in
• vlaganje dobička in presežkov prihodkov v dejavnost ali v lokalno
okolje.
Načela lahko razumemo tudi kot “odličnost socialnega podjetništva”,
ki vpliva na oblikovanje novih vrednot podjetništva ter vrednot družbe
kot celote.
Upoštevajoč vse našteto, je socialno podjetništvo:
• dinamična oblika podjetništva, pa vendar osnovni cilj poslovanja ni
ustvarjanja dobička, temveč reševanje družbenih problemov s
spodbujanjem razvoja družbenih inovacij;
• rešuje določene družbene probleme in s svojim delovanjem dosega
pozitiven družbeni učinek;
• je družbeno odgovorno poslovanje, v ospredju postavlja skrb za ljudi
in za okolje v katerem deluje ter ustvarja zaposlitvene možnosti za
ranljive skupine oseb, ki na trgu dela težje najdejo primerno zaposlitev;
• je podjetništvo, ki se s svojimi produkti/storitvami odziva na potrebe
lokalne ali širše skupnosti, ob doslednem upoštevanju etike poslovanja;
• vstopa na tržne segmente, na katere tradicionalni zasebni pa tudi
javni sektor ne želita oziroma ne moreta vstopati
Socialni podjetnik je torej:
• oseba, ki ima rada izzive, ima vizijo o drugačnem pristopu k
poslovanju – takšnem, ki vključuje vrednote in ne zgolj želje po
dobičku,
• oseba, ki ima sposobnost iskanja poslovnih priložnosti na
področjih, kjer drugi teh priložnosti ne vidijo,
• v reševanju družbenih, okoljskih ter drugih problemov vidi svojo
poslovno priložnost,
• razvija nove oblike zaposlovanja za ranljive skupine na trgu dela,
• spodbuja sodelovanje med ljudmi.
Od socialnega podjetnika se pričakuje:
• da pozna svoje poslanstvo - torej najširši namen ustanovitve in
delovanja socialnega podjetja,
• ima poslovno idejo s povsem podjetniško logiko, ki temelji na
samovzdržnosti socialnega podjetja (so.p.),
• da ima poslovno idejo, kot poslovno priložnost, preverjeno s
poslovnim načrtom,
• ima vizijo razvoja socialnega podjetja,
• pozna trenutno stanje v podjetju (vire, strukturo podjetja,
organizacijo, ekipo, partnerje, kapacitete, prihodke, stroške),
• pozna svoje poslovno okolje, svojo branžo v kateri deluje
(družbene, ekonomske in druge trende v okolju, v katerem deluje),
• pozna svoj trg/tržni segment (ciljne skupine kupcev/uporabnikov,
ponudbo in povpraševanje, cenovno elastičnost, ipd.).
• Pravni okvir za delovanje socialnih podjetij postavlja Zakon o
socialnem podjetništvu (Uradni list RS, št. 20/2011).
•2011 je bil v Državnem zboru sprejet Zakon o socialnem podjetništvu,
ki se je pričel uporabljati s 1.1.2012 (Uradni list RS, št. 20/11);
(pristojno ministrstvo po ZSocP je Ministrstvo za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti (MDDSZ));
• skladno s 7. in 48. členom ZSocP je Vlada RS septembra 2011
ustanovila ter imenovala člane Sveta za socialno podjetništvo (Svet);
(pristojnosti Sveta: oblikovanje politike razvoja socialnega podjetništva,
priprava strategije razvoja);
• Svet je pripravil in potrdil Strategijo razvoja socialnega podjetništva za
obdobje 2013 – 2016 (Strategija), dne 27. 6. 2013, Vlada RS pa je
Strategijo sprejela dne 25. 7. 2013;
• MDDSZ je pripravilo Uredbo o določitvi dejavnosti socialnega podjetništva
(Ur.l. RS, št. 54/12). Gre za dejavnosti:
– socialnega varstva,
– družinskega varstva,
– varstva invalidov,
– znanosti, raziskovanja, izobraževanja in vzgoje,
– zagotavljanja in organiziranja mladinskega dela,
– varstva in promocije zdravja,
– zagotavljanja socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja in poklicnega
usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim grozi brezposelnost,
– posredovanja zaposlitve osebam iz 6. člena tega zakona, vključno z
dejavnostjo zagotavljanja dela takšnih delavcev drugemu delodajalcu,
– ekološke proizvodnje hrane,
– ohranjanja narave, urejanja in varstva okolja in zaščite živali,
– spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije,
– turizma za osebe, ki jim življenjske razmere onemogočajo ali ovirajo dostop
do turističnih storitev, na način, ki spoštuje vrednote trajnosti, dostopnosti in
solidarnosti (socialni turizem),
– trgovine za socialno ogrožene osebe (socialna trgovina) ter trgovine, ki
zagotavlja prodajo proizvodov majhnih proizvajalcev iz gospodarsko najbolj
nerazvitih okolij na temelju etičnih, preglednih in enakopravnih poslovnih
razmerij med proizvajalci in trgovcem, usmerjenih predvsem v zagotavljanje
možnosti pravičnega plačila proizvajalcev in s tem njihovega preživetja
(pravična trgovina) ter trgovine s storitvami in proizvodi iz dejavnosti
socialnega podjetništva,
– kulture, tehnične kulture in ohranjanja kulturne, tehnične in naravne
dediščine,
– amaterskega športa in telesne kulture, katere namen je rekreacija in
socializacija,
– reševanja in zaščite,
– spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti,
– podpornih storitev za socialna podjetja.
Socialno podjetništvo vključuje tudi opravljanje drugih dejavnosti, če se
opravljajo z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, ki
se na uvrščajo med prikrajšane delavce, resno prikrajšane delavce in invalide,
zlasti pa:
a) invalidov, katerih invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa;
b) brezposelnih oseb, pri katerih so z odločbo pristojnega organa ugotovljene
trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in imajo zato bistveno
manjše možnosti, da se zaposlijo ali ohranijo zaposlitev ali v zaposlitvi
napredujejo;
c) brezposelnih oseb, če so brez zaposlitve zadnjih 24 mesecev ali več
d) brezposelnih oseb, ki so na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje
prijavljeni več kot šest mesecev in jim je po zaključku izobraževanja to prva
zaposlitev ali so po dokončanem univerzitetnem, visokošolskem ali
višješolskem strokovnem izobraževanju zaključili pripravništvo ali jim je
prenehal status mladega raziskovalca (v nadaljnjem besedilu: iskalci prve
zaposlitve);
e) brezposelnih oseb:
– nad 55 let starosti,
– pripadnikov romske skupnosti,
– mladoletnih oseb brez zaključenega osnovnega ali nižjega poklicnega
izobraževanja,
– ki več kot šest mesecev niso imele redno plačane zaposlitve in še ni
preteklo eno leto od prestane kazni zapora, oziroma so v času pogojnega
odpusta, so begunci, vključeni v programe integracije ali so osebe v programu
ali v dveh letih po zaključku programa zdravljenja odvisnosti od alkohola ali
drog ali so brezdomci
• MDDSZ je pripravilo Pravilnik o spremljanju poslovanja socialnih podjetij
(Ur.l. RS, št. 35/2013 z dne 26.4.2013), ki predvsem ureja:
- način spremljanja poslovanja socialnih podjetij in način ugotavljanja
izpolnjevanja pogojev za ohranitev statusa socialnega podjetja,
določenih v zakonu;
- Priloga pravilnika je tudi Sklep ustanoviteljev nepridobitne pravne osebe,
da namerava poslovati kot socialno podjetje.
• Slovenski inštitut za revizijo je pripravil posebne računovodske standarde
za socialna podjetja – SRS 40 – računovodske rešitve v socialnih
podjetjih (Ur.l. RS, št.2/12);
• MDDSZ je vzpostavilo evidenco socialnih podjetij, ki je objavljena na
spletni strani:
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/socialn
o_podjetnistvo/
(na dan 14. 10. 2013 je v evidenci 22 socialnih podjetij)
Načrtovan razvoj socialnega podjetništva v SLO zagotavlja Strategija
razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016
Določbe ZSocP (29. člen) o pripravi in vsebini strategije:
- Svet za socialno podjetništvo, ki ga imenuje Vlada, pripravi
strategijo;
- Vlada na predlog Sveta za socialno podjetništvo sprejme
strategijo za obdobje štirih let (sprejeta 25. julija 2013);
- program ukrepov za plansko obdobje je izvedbeni dokument
strategije in ga pripravi MDDSZ v sodelovanju z ministrstvi.
Zakon nalaga Svetu za socialno podjetništvo (Svet), da pripravi Strategijo razvoja
socialnega podjetništva za obdobje 2013 – 2016 (Strategija). Po določbah tega
člena mora Strategija vsebovati:
- analizo potreb in smeri možnega razvoja socialnega podjetništva,
- temelje politike razvoja,
- strateške razvojne cilje in glavna področja razvoja socialnega podjetništva,
-vlogo države in njenih institucij ter občin pri izvajanju določene politike in
doseganju razvojnih ciljev.
Predstavniki ministrstev, pristojnih za področja dejavnosti socialnega podjetništva,
predstavnik socialnih partnerjev, predstavnika nevladnih organizacij,
ki do leta 2013 v Svetu zastopata socialna podjetja ter predstavnik strokovnih
inštitucij na podlagi določb prvega odstavka 7. člena Zakona pripravijo Strategijo in
jo posredujejo Vladi Republike Slovenije v obravnavo in sprejem.
Strategija temelji na treh strateških ciljih:
1) povečanje prepoznavnosti socialnega podjetništva in védenja o
načelih socialnega podjetništva,
2) nadgradnja obstoječega podpornega okolja za podjetništvo ter
3) spodbujanje zaposlovanja ranljivih skupin na trgu dela.
Našteti strateški razvojni cilji socialnega podjetništva v obdobju
2013 – 2016 predstavljajo izhodišča in podlage za pripravo
Programa ukrepov za izvajanje strategije razvoja
socialnega podjetništva za posamezno koledarsko leto ali
plansko obdobje.
MDDSZ pripravi Program ukrepov za izvajanje strategije za
leti 2013 in 2014 (Program), ki predstavlja izvedbeni
dokument Strategije.
Na podlagi določb tretjega odstavka 29. člena ZSocP MDDSZ v
sodelovanju z vsemi ministrstvi, pristojnimi za področje dejavnosti
socialnega podjetništva, program pripravi, Svet k programu poda
mnenje, sprejme pa ga Vlada Republike Slovenije.
V programu se določijo ukrepi, s katerimi bodo doseženi strateški
razvojni cilji Strategije. Za vsak ukrep programa oziroma posamezno
aktivnost ukrepa se določijo izvajalci ali podizvajalci ter tudi viri in
obseg sredstev za financiranje ukrepov (tretji odstavek 29. člena), ki
ga bodo posamezni izvajalci ukrepov programa v okviru sredstev
proračuna Republike Slovenije in iz drugih domačih in evropskih virov
(33. člen in prvi odstavek 39. člena) namenili za realizacijo strateških
ciljev Strategije.
Registrski postopek (2., 9., 13., 14., 15., 16., 17. in 18. člen
ZSocP)
• Z vpisom dostavka »socialno podjetje/so.p.« pri firmi ali
imenu nepridobitne pravne osebe v register ali javno evidenco,
le-ta pridobi status socialnega podjetja in lahko prične
poslovati kot socialno podjetje.
• Socialno podjetje lahko ustanovijo le nepridobitne pravne
osebe, ki niso ustanovljene izključno z namenom pridobivanja
dobička.
•Socialno podjetje ni posebna statusno-pravna oblika (kot
društvo, zveza društev, zavodi, ustanova, d.o.o.), ampak lahko
vsaka od teh pravnih oseb postane socialno podjetje
• Postopek registracije socialnega podjetja poteka:
- ob upoštevanju določb zakonodaje, ki ureja organiziranost
posamezne vrste nepridobitne pravne osebe
- ter v skladu z določbami ZSocP.
vrsta nepridobitne pravne osebe društvo
zakoni, ki urejajo posamezno
vrsto nepridobitne pravne
osebe
ministrstvo pristojno za zakon
Zakon o društvih
(Ur. l. RS, št. 64/11– UPB2)
MNZ
zavod
ustanova
gospodarska družba,
zadruga,evropska
zadruga
Zakon o zavodih
(Ur. l. RS, št. 12/91 in
nasl.)
Zakon o ustanovah
(Ur. l. RS, št. št. 70/05,
91/05- popr.)
Zakon o gospodarskih
družbah (Ur. l. RS, št.
65/09–UPB3 in nasl.)
Zakon o zadrugah
(Ur. l. RS, št.97/09)
MNZ (MJU)
okrožna sodišča
MNZ
MGRT/MKO
registrski organ
upravna enota na območju
katere je sedež društva
pogoji za ustanovitev
v skladu z zakonodajo, ki ureja organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe ter v skladu z
ZSocP;
listine po ZSocP/vloga
– akt o ustanovitvi /temeljni akt /(vsebina 12. člen ZSocP),
pristojno ministrstvo ki
izda soglasja k aktu
okrožna sodišča
– sklep ustanoviteljev ali pristojnega organa nepridobitne pravne osebe, da namerava poslovati kot socialno
podjetje,
– osebna imena, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega ali začasnega prebivališča vseh oseb, ki imajo
pooblastilo za zastopanje in obseg pooblastil za društva,
– dokazilo o višini morebitnih sredstev za začetek dela oziroma vrednosti premoženja društva.
• vlogo za registracijo socialnega podjetja se odda na pristojni registrski organ,
vlogo se odda na pristojni registrski organ tudi v postopku spremembe akta o
ustanovitvi ali temeljnega akta, s katerim se nepridobitna pravna oseba
preoblikuje v socialno podjetje – t.j. v postopku do-registracije;
• v postopku do-registracije mora registrski organ preveriti tudi podatek, da
pravna oseba ni v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali
likvidacije ter da ima poravnane vse dospele davčne obveznosti in prispevke
za socialno varnost delavcev;
• registrski organ mora v postopku registracije/do-registracije ugotavljati tudi
skladnost akta o ustanovitvi oziroma temeljnega akta z določbami 12. člena
ZSocP, ki določa vsebino akta socialnega podjetja;
• v postopku registracije morajo ustanovitelji in registrski organi upoštevati
določbe 9. člena ZSocP, ki določajo omejitve glede ustanovitve socialnega
podjetja.
Omejitve po 9. členu ZSocP:
• pridobitna gospodarska družba ne more ustanoviti socialnega podjetja, na
katerega bi prenesla del podjetja ali dejavnosti, lahko pa z ustanovitvijo
zagotovi nova delovna mesta za svoje presežne delavce;
• nepridobitna pravna oseba ne more pridobiti statusa socialnega podjetja, če
je njena članica politična stranka;
• statusa socialnega podjetja tudi ne more pridobiti nepridobitna pravna
oseba, če imajo v njej pri odločanju prevladujoč vpliv ena ali več pridobitnih
gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti;
• nepridobitna pravna oseba ne more pridobiti statusa socialnega podjetja,
tudi če ima status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra po
predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov
(register invalidskih podjetij in seznam zaposlitvenih centrov vodi MDDSZ );
• če je v času postopka registracije spremembe akta o ustanovitvi ali
temeljnega akta (do-registracija), s katerimi se preoblikuje v socialno
podjetje, v stečajnem postopku, postopku sodne poravnave ali likvidacije ali
če nima poravnanih vseh dospelih davčnih obveznosti in prispevkov za
socialno varnost delavcev.
Registrski organ:
• z aktom odloči o vpisu nepridobitne pravne osebe oziroma
sprememb v register,
• odloči tudi, da se pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v
register vpiše dostavek "socialno podjetje“;
• posreduje en izvod akta MDDSZ za vzpostavitev evidence
socialnih podjetij.
Socialna podjetja se vodijo tudi v Poslovnem registru RS, ki ga vzdržuje
in upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in
storitve (AJPES).
Odločitev za tip socialnega podjetja (8. člen)
• socialno podjetje tipa A je ustanovljeno za trajno opravljanje dejavnosti
socialnega podjetništva na način, da bo trajno zaposlovalo najmanj
enega delavca v prvem letu in najmanj dva delavca v nadaljnjih letih
poslovanja
in
• socialno podjetje tipa B je ustanovljeno za zaposlovanje najbolj
ranljivih skupin oseb na trgu dela tako, da bo določeno dejavnost socialno
podjetje opravljalo s trajnim zaposlovanjem najmanj tretjine teh
delavcev od vseh zaposlenih delavcev
(trajno zaposlovanje je zaposlovanje delavcev za nedoločen ali določen
čas, najmanj za 12 mesecev z najmanj polovičnim delovnim časom)
Akt socialnega podjetja
Akt o ustanovitvi oziroma temeljni akt mora poleg vsebin, ki jih določajo zakoni,
ki urejajo pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne
osebe, vsebovati še naslednje vsebine po ZSocP:
•
•
•
•
•
•
opredelitev nepridobitnega namena;
način uresničevanja načel, ki opredeljujejo javno koristni značaj;
dejavnosti socialnega podjetništva ali druge dejavnosti, če hkrati določi
katere skupine ranljivih oseb bo so.p. zaposlovalo ter razmejitev dejavnosti
socialnega podjetništva od drugih dejavnosti oziroma nalog socialnega
podjetja;
način razpolaganja s premoženjem in porabe dobička oziroma presežkov
prihodkov;
opredelitev načina upravljanja po načelu enakopravnosti;
določitev oseb, odgovornih za poslovodenje ter pogoje za njihovo
imenovanje ter odgovornosti;
•določitev nadzornega organa, ki nadzira poslovanje (21. in 22. člen)
•NO mora oceniti pravilnost in popolnost podatkov v letnem
poročilu so.p., vključno z oceno izpolnjevanja ciljev so.p.,
zakonitosti razporejanja dobička in porabe dodeljenih javnih
sredstev,
•NO mora o razlogih zaradi katerih se so.p. lahko prepove
poslovati kot so.p. nemudoma obvestiti MDDSZ;
•določitev tipa so.p. (A ali B);
•način udeležbe deležnikov pri upravljanju so.p. ter vključevanje
prostovoljcev;
•pravila vodenja poslovnih knjig in računovodskih izkazov (so.p. ne
uporablja posebne oblike izkazovanja poslovnega izida, temveč uporabi
obliko izkaza, kot to določa slovenski računovodski standard, ki velja za
pravnoorganizacijsko obliko, med katere sodi socialno podjetje ter upošteva
še računovodske standarde za so.p.), lahko pa pravila vodenja poslovnih
knjig in računovodskih izkazov so.p. podrobneje opredeli tudi v posebnem
aktu/notranji akt (kar v aktu o ustanovitvi tudi navede);
•določitev pogojev statusnega preoblikovanja in razpolaganja s
premoženjem v primeru prenehanja socialnega podjetja (27. člen in 28.
člen).
Pogoji za ohranitev statusa so.p. (8., 19. in 25. člen ZSocP ter Pravilnik)
Tip A
Pogoji
trajno opravlja dejavnosti socialnega podjetništva, v skladu z Uredbo, seveda pa lahko opravlja tudi
ostale dejavnosti, ki niso dejavnosti socialnega podjetništva
po izteku drugega leta poslovanja iz dejavnosti socialnega podjetništva (Uredba) v letnem poročilu
izkaže najmanj 40 % vseh prihodkov, po tretjem in vseh nadaljnjih letih poslovanja pa najmanj 50
% vseh prihodkov
ZSocP
trajno zaposluje najmanj enega delavca v prvem letu svojega delovanja in najmanj dva delavca v
nadaljnjih letih poslovanja
do 31. marca tekočega leta mora poročati MDDSZ o morebitnem nedoseganju predpisanega obsega
prihodkov od dejavnosti socialnega podjetništva v preteklem letu ter k poročilu priložiti načrt
prestrukturiranja, po katerem bo v naslednjem letu izkazovalo predpisan obseg prihodkov
o nedoseganju predpisanega števila mora poročati MDDSZ v treh mesecih, od kar je prišlo do
zmanjšanja delavcev ter priložiti kadrovski načrt iz katerega izhaja, da bo v šestih mesecih ponovno
izpolnjevalo vse pogoje
Pravilnik
določa roke poročanja MDSZ in dokazila o trajni zaposlitvi (npr.:obrazec M-1)
Tip B
Pogoji
trajno zaposluje osebe iz najbolj ranljive skupine ljudi na trgu dela, in sicer
zaposluje najmanj eno tretjino takšnih delavce izmed vseh delavcev
ZSocP
o nedoseganju predpisanega števila in strukture delavcev mora poročati
MDDSZ v treh mesecih, od kar je prišlo do zmanjšanja delavcev oziroma
spremembe strukture ter priložiti kadrovski načrt iz katerega izhaja, da bo v
šestih mesecih ponovno izpolnjevalo vse pogoje
Pravilnik
določa roke poročanja in dokazila o trajni zaposlitvi (npr.: obrazec M-1)
Drugi pogoji
tip A in tip B
načela

ves čas svojega poslovanja dosledno spoštovati načela socialnega podjetništva
neprofitnost
delovanja

neprofitnost ne pomeni, da so.p. ne sme ustvarjati prihodkov ali da konec leta v bilanci ne
more imeti izkazanega dobička oziroma presežka prihodkov nad odhodki

bistveno je, da so.p. dobička oziroma presežka ne razdeli med svoje lastnike oziroma
ustanovitelje, temveč ga usmeri nazaj v opravljanje osnovne dejavnosti oziroma za druge,
s tem zakonom določena namene (investicije v osnovna sredstva, potrebna za
opravljanje dejavnosti, ohranjanje in povečanje števila delovnih mest)

socialno podjetje načeloma ne sme deliti dobička/presežka razen če zakon, ki ureja
organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe ne določa drugače

vendar tudi v tem primeru lahko so.p. deli dobiček/presežek članom, upravi in delavcem v
deležu, ki ne sme presegati 20 odstotkov vsega ustvarjenega dobička/presežka:
o
če ima so.p. to opredeljeno v svojem temeljnem aktu in
o
če presežek ne predstavlja neporabljenih javnih sredstev
razporejanje

dobička
(26.
člen)
računovodstvo 
poročanje

o razporejanju dobička in njegovi delitvi, kadar je ta dopustna, odloča najvišji organ
upravljanja (nadzorni organ)
morajo voditi svoje poslovne knjige v skladu s posebnimi računovodskimi standardi za
so.p. ter s standardi/predpisi, ki urejajo računovodstvo za pravnoorganizacijske oblike
med katere sodi socialno podjetje
v skladu z 19. členom ZSocP za ohranitev statusa socialnega podjetja ter v skladu z
določbami Pravilnika
Prepoved poslovanja in prenehanje statusa (20. člen ZSocP)
Pogoji za prepoved
v rokih, ki jih določa prvi odstavek 19. člena, ne prične opravljati dejavnosti
oziroma ne izpolni pogoja glede predpisanega števila ali predpisane
1.
strukture zaposlenih delavcev oziroma v rokih ne predloži dokazil o
izpolnjevanju pogojev
deli dobiček, presežke prihodkov ali premoženje oziroma le-te namenja v
2. nasprotju z določbami ZSocP
nenamensko uporablja prejeta javna sredstva iz naslova spodbud, oziroma
3. sredstva iz naslova oprostitev ali olajšav
Povezava na določbe ZSocP in Pravilnika
19. člen - število in struktura zaposlenih po prvem
oziroma drugem letu poslovanja, obseg prihodka po
drugem letu (roke poročanja in dokazila določata 4. in 5.
člen pravilnika)
11. člen (neprofitno delovanje) in 26. člen (razporejanje
dobička in presežkov prihodkov)
32., 36., 37. in 38. člen
je v postopku o prekršku za storjen posebno hud davčni prekršek s 44. člen, DURS pravnomočno odločbo za poseben hud
davčni prekršek posreduje MDDSZ/ 11. in 26. člen/
4. pravnomočno odločbo ugotovljena odgovornost so.p.
5. v predpisanem roku dve zaporedni leti ne posreduje letnega poročila AJPES-u
6. odstavek 22. člena / AJPES v skladu s 13. členom
Pravilnika posreduje MDDSZ seznam so.p., ki niso
predložila letnega poročila
kljub opozorilu so.p. ne posreduje MDDSZ poročil, ki jih je
6.
dolžno posredovati
drugi odstavek 19. člena (obseg prihodka, število in
struktura zaposlenih) ter četrti odstavek 19. člena
(poraba pridobljenih javnih sredstev)
trajno ne opravljanje dejavnosti določa 2. odstavek
20. člena (so.p. dejansko ne opravlja dejavnosti ali več
preneha opravljati dejavnost socialnega podjetništva ali drugo dejavnost, ki jo kot dve leti ne dosega predpisanega obsega prihodka)
7. opravlja kot socialno podjetje ali trajno ne dosega predpisanega števila trajno ne dosega predpisanega št. zaposlenih
določa 3. odstavek 20. člena (če v šestih mesecih od
zaposlenih delavcev oziroma predpisane strukture zaposlenih delavcev
zmanjšanja števila ne zaposli ustreznega števila
delavcev )
8.
ne posluje v skladu z aktom o ustanovitvi, posluje v nasprotju z načeli ali sprejme
pomembno je dosledno upoštevanje določb 12. člena
takšne spremembe aktov, ki to onemogočajo
9. se statusu pisno odpove.
/
•
pravnomočno odločbo o prepovedi poslovanja kot socialno podjetje izda
MDDSZ ter posreduje pristojnemu registrskemu organu, ki:
•
iz sodnega ali drugega registra oziroma javne evidence pri firmi ali
imenu nepridobitne pravne osebe izbriše dostavek »socialno
podjetje«;
•
z dnem pravnomočnosti odločbe MDDSZ za nepridobitno pravno osebo
prenehajo vse oblike spodbud;
•
morebitna neporabljena javna sredstva oziroma sredstva, pridobljena na
podlagi oprostitev obveznosti ali olajšav, mora nepridobitna pravna oseba
vrniti.
Viri:






Socialno podjetništvo kot priložnost za razvoj kmetijstva in podeželja (dostopno na
http://www.zarazvojpodezelja.si/docs/kgzs-brosure-02-socialnopodjetnistvowwww.swf)
Spletna stran MDDSZ
(http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/socialno_po
djetnistvo)
“Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016” (gradivo MDDSZ)
“Izvajanje zakona o socialnem podjetništvu” (gradivo MDDSZ, avtor Milena Tomšič)
Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP) (Ur.l. RS št. 20/11)
Uredba o določitvi dejavnosti socialnega podjetništva (Ur.l. RS št. 54/2012)
Hvala za vašo pozornost!