Transcript Slide 1
Izvajanje pridobitne dejavnosti v društvih in drugih nevladnih organizacijah Matej Verbajs, univ. dipl. prav. Postojna , 28. 11. 2011 PROGRAM • Pogoji za opravljanje pridobitne dejavnosti v društvih in drugih NVO • Opredelitev in izvajanje pridobitne dejavnosti • Odgovornosti pri izvajanju dejavnosti • Posledice izvajanja pridobitne dejavnosti • Sponzorstvo in donatorstvo • Izterjava dolgov iz dejavnosti • Vprašanja in odgovori Pogoji za opravljanje pridobitne dejavnosti - društva Zakon o društvih (Ur. l. RS št. 64/2011): • Društvo je samostojno in nepridobitno združenje…Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja…(1. čl) • Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička (1. čl) • Ni dovoljeno ustanoviti društva katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva (3. čl) Pogoji za opravljanje pridobitne dejavnosti - društva • Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. • Pridobitna dejavnost mora biti: 1. določena v temeljnem aktu, 2. biti povezana z namenom in cilji, 3. kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter 4. se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Pogoji za opravljanje pridobitne dejavnosti - društva Pridobitna dejavnost mora biti opredeljena v temeljnem aktu (statutu) v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti: SKD 2008: Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti (Ur. l. RS št. 69/07, 17/08) Pogoji za opravljanje pridobitne dejavnosti - društva • Pridobitna dejavnost je povezana z namenom in cilji društva - če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva (a ne izključno v zagotavljanju prihodkov!) • npr. organizacija seminarja za namene doseganje večjega znanja na določenem področju Pogoji za opravljanje pridobitne dejavnosti - društva • Dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva. • npr.: gostinska storitev skupaj s kulturnozabavnim dogodkom Pogoji za opravljanje pridobitne dejavnosti - društva Ali je obseg pridobitne dejavnosti presega potrebe društva (za uresničevanje namena, ciljev…) se vidi šele, ko se dejavnost dejansko tudi opravlja. Pridobitna dejavnost v društvih • Za doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe Pogoji za opravljanje pridobitne dejavnosti - zavodi Zakon o zavodih (Ur. l. RS št. 12/91, 8/96, 36/2002, 127/2006): • Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti izobraževanja, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva…in drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička (1. čl) • Zavod lahko opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen (18. čl) Pogoji za opravljanje pridobitne dejavnosti - zavodi Višje sodišče v Ljubljani (Sklep IV Cpg 7/2003): • “gospodarska dejavnost točenja pijač je lahko povezana z negospodarsko dejavnostjo registriranega zavoda za izvajanje kulturne in športne dejavnosti” • “dejavnost točenja pijač je namenjena kakovostno boljši organizaciji kulturnih dogodkov, ki so povezani z gostinsko ponudbo” Pogoji za opravljanje pridobitne dejavnosti – ustanove Zakon o ustanovah (Ur. l. RS št. 70/2005, 91/2005: • Namen ustanove mora biti splošnokoristen ali dobrodelen in praviloma trajen (2. čl). Namen ustanove je splošnokoristen, če je ustanova ustanovljena za namene na področjih znanosti, kulture, športa, vzgoje in izobraževanja …in podobno. • Namen ustanove je dobrodelen, če je ustanova ustanovljena z namenom pomagati osebam, ki so pomoči potrebne Pogoji za opravljanje pridobitne dejavnosti – ustanove • Ustanova lahko opravlja dejavnost, ki je nujna za uresničitev namena, za katerega je ustanovljena, ali je namenjena njeni promociji, če z zakonom ni določeno drugače. • Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem, darili, drugimi naklonitvami, prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine (27. čl). Izvajanje pridobitne dejavnosti • Poleg zgoraj omenjenih pogojev morda obstajajo tudi dodatni pogoji za izvajanje posamezne dejavnosti v predpisu, ki ureja to dejavnost (in običajno ni vezano na NVO) Izvajanje pridobitne dejavnosti • Zakon o socialni varnosti (Ur. l. RS št. 3/2007, 61/2010, 62/2010): Storitve socialnega varstva lahko opravljajo pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom, in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Izvajanje pridobitne dejavnosti trgovina • Zakon o trgovini (Ur. l .RS št. 24/2008): Za prodajo blaga na premičnih stojnicah mora trgovec pridobiti pisno soglasje lastnika ali pooblaščenega upravljavca prostora, na katerem se prodaja blago. Enako velja tudi za sejme, shode in podobno - v tem primeru lahko organizator pridobi pisno soglasje za vse trgovce, ki prodajajo na prireditvi. Izvajanje pridobitne dejavnosti trgovina • Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnost (Ur. l. RS št. 37/2009) V primeru tehtanja blaga: tehtnica s funkcijo taririranja, meroslovno usklajena… V primeru prodaje oblačil: obvezna garderoba z ogledalom in sedežem Obvezna navedba firme in sedeža trgovca… Izvajanje pridobitne dejavnosti trgovina Najpogostejše kršitve: - Nepravilno označevanje cen (pri istovrstnih izdelkih z različno neto težo mora biti na oznaki cene poleg imena izdelka tudi navedba neto teže) - Pomankljiva navedba firme in sedeža trgovca - Neizdajanje računov - Delo na črno Izvajanje pridobitne dejavnosti trgovina • Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Ur. l . RS št. 52/2000, 42/02, 47/04): Živilo, ki se prodaja Ne vsebujejo mikroorganizmov ali parazitov, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, Ne vsebujejo strupenih kovin, nekovin, drugih kemičnih onesnaževalcev iz okolja ter strupenih in drugih snovi v koncentracijah, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi Je njihov rok uporabnosti čitljiv in ni pretečen Niso mehanično onesnažena s primesmi ali tujki .. Izvajanje pridobitne dejavnosti gostinstvo • Zakon o gostinstvu (Ur. l. RS št. 93/2007): Gostinska dejavnost = priprava in strežba jedi in pijač ter nastanitev gostov Trgovinska dejavnost = prodaja blaga (lahko tudi živila) Za opravljanje gostinske dejavnosti morajo biti izpolnjeni: 1. minimalni tehnični pogoji 2. pogoji glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov; 3. pogoji, ki se nanašajo na merila in način kategorizacije nastanitvenih gostinskih obratov, prostorov za goste pri sobodajalcih ter na kmetijah z nastanitvijo in marin; 4. pogoji glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu Izvajanje pridobitne dejavnosti – turistična dejavnost • Zakon o spodbujanju razvoja turizma (Ur. l. RS št. 2/2004): Pravica do opravljanja dejavnosti organiziranja ali prodaje turističnih aranžmajev se pridobi na podlagi licence, ki jo podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. Organizator potovanja mora pri vsaki izvedbi turističnega aranžmaja doma in v tujini za vsako organizirano skupino posebej zagotoviti turističnega spremljevalca ali turističnega vodnika. Izvajanje pridobitne dejavnosti Potrošnik, ki je pravilno obvestil prodajalca o napaki, ima pravico od prodajalca zahtevati, da: • odpravi napako na blagu ali • vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako ali • blago z napako zamenja z novim brezhibnim blagom ali • vrne plačani znesek. Posledice izvajanja pridobitne dejavnosti v društvu– poraba presežka • Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v temeljnem aktu (24. čl. Zakona o društvih) • Društvo ne sme deliti svojega premoženja članom. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična (24. čl.) Posledice izvajanja pridobitne dejavnosti v zavodu • Presežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno (48. čl. Zakona o zavodih) • Davčne posledice… Posledice izvajanja pridobitne dejavnosti v ustanovi • Prihodki ustanove se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove (27. čl. Zakona o ustanovah) Posledice izvajanja pridobitne dejavnosti v društvu • Društvo, ki je opravljalo pridobitno dejavnost, mora v letnem poročilu sestaviti prilogo k izkazu poslovnega izida, v katerem navede zneske, ki se nanašajo na pridobitno dejavnost Pred sprejemom letnega poročila v društvih • Poročilo je veljavno sprejeto, če je pred sprejetjem (na zboru članov) opravljen notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem • Notranji nadzor obsega ugotavljanje: – ali obsega poročilo resničen prikaz premoženja? – ali poslovne knjige omogočajo ocenjevanje, ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za uresničevanje namena ter ciljev društva oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti (opredeljene v temeljnem aktu) Posledice izvajanja pridobitne dejavnosti v društvu • Podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz pridobitne dejavnosti mora društvo voditi in izkazovati ločeno (26. čl. Zakona o društvih) • Če društvo opravlja samo nepridobitno dejavnost – možnost vodenja poenostavljenega knjigovodstva (knjiga prejemkov in izdatkov, izpisi o spremembah stanja na računu, register osnovnih sredstev), če prihodki preteklega poslovnega leta ne presegajo 10.000,00 EUR Izvajanje dejavnosti in odgovornosti v društvu Primer 1: • z globo od 420 do 16.500 EUR se za prekršek kaznuje društvo, ki opravlja dejavnost, ki ni določena s temeljnim aktom • z globo od 42 do 1.000 EUR se za (isti) prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba društva Izvajanje dejavnosti in odgovornosti v društvu Primer 2: • z globo od 420 EUR se za prekršek kaznuje društvo, ki letnega poročila ne predloži v roku AJPES… • z globo 125 EUR se za (isti) prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba društva Izvajanje dejavnosti in odgovornosti v društvu Primer 3 • z globo od 1.000 do 100.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pri opravljanju trgovinske dejavnosti ne izpolnjuje minimalnih tehničnih in drugih pogojev ali če ne pridobi soglasja pri prodaji blaga zunaj prodajaln • z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Izvajanje dejavnosti in odgovornosti v društvu Primer 4 • z globo od 2.086,46 EUR do 33.383,40 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se ukvarja s prometom živil če proizvede ali da v promet živila, ki niso varna • Z globo od 125,19 EUR do 1.043,23 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Izvajanje dejavnosti in odgovornosti v društvu Odgovornost za obveznosti društva: Odgovarjajo odgovorne osebe društva (ne nujno zastopnik!), ki • so v svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale premoženje društva ali • s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno osebo ali fizično osebo preprečile povečanje premoženja • čeprav so vedele, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam Izvajanje dejavnosti in odgovornosti v društvu • Če je odgovornih oseb več, odgovarjajo solidarno • Odgovarja tudi oseba, ki je pridobila korist (do višine pridobljenega premoženja) • Povračilo škoda se lahko zahteva z vložitvijo tožbe Izvajanje dejavnosti in odgovornosti v društvu Primer 1 : • Člani izvršnega odbora sklenejo, da društvo konec leta izplačilo članom društva visoke nagrade za prizadevno delo v društvu, hkrati pa vedo, da zaradi tega društvo ne bo imelo zadosti sredstev za plačilo prejetih računov ali za izpolnitev pogodbenih obveznosti Izvajanje dejavnosti in odgovornosti v društvu Primer 2 : • Blagajnik društva izve za možnost pridobitve sredstev za društvo, a nato prepriča financerja/naročnika, da sredstva raje izplača drugemu društvu, kjer je predsednik društva njegova žena..društvo pa nato ne more poravnati svojih že sprejetih obveznosti Izvajanje dejavnosti in odgovornosti v društvu Odškodninska odgovornost članov poslovodstva društva: Če upniki društva v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila ker poslovodstvo: • ni pravočasno opravilo dejanj po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS št. 126/2007 in spremembe); priprava poročila finančnega prestrukturiranja, pravočasno predlagala stečaj • ni enako obravnavalo upnikov, ko je bilo društvo insolventno (npr. izplačalo plače samo nekaterim zaposlenim…) Pridobitna dejavnost v davčnem smislu Davek od dohodkov pravnih oseb (koncept): Prihodki - = - odhodki = dobiček Davek od dohodkov pravnih oseb • Ureja Zakon o davku na dohodek pravnih oseb (Ur. l. št. 117/2006 in spremembe) • “Dobiček = osnova za davek od dohodkov pravnih oseb” • Višina davka 20% Davek od dohodkov pravnih oseb • Splošna davčna obveznost: rezident Republike Slovenije je zavezan za davek od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije Davek od dohodkov pravnih oseb • Oprostitev splošne davčne obveznosti: zavezanec kot zavod, društvo, ustanova… ne plača davka če: – je v skladu s posebnim zakonom ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti in – dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve in delovanja … a pozor!!.. Davek od dohodkov pravnih oseb • Tudi, če je zavezanec društvo, zavod, ustanova… pa plača zavezanec davek od dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti • Kaj se šteje za pridobitno dejavnost natančneje določa Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Ur. l. RS št. 109/2007, 68/2009) Pridobitna dejavnost (v davčnem smislu) Dejavnost je pridobitna, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: • dejavnost se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička • zavezanec z njenim opravljanjem konkurira na trgu z drugimi osebami, zavezanci po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb Opredelitev odhodkov 1.) Dejanski stroški → za vsak strošek opredelimo ali je nastal zaradi izvajanja pridobitne ali nepridobitne dejavnosti 2.) Sorazmerni stroški → za vsak strošek opredelimo, da je nastal delno za izvajanje pridobitne in delno za izvajanje nepridobitne dejavnosti (v razmerju prihodkov med njima) Opredelitev odhodkov Dejanski stroški - Avtorski honorar za izvajalca na brezplačnem koncertu → ne znižuje davčne osnove - Avtorski honorar za izvajalca na odplačnem koncertu → celoten znesek računa znižuje davčno osnovo Opredelitev odhodkov Sorazmerni stroški - Avtorski honorar za izvajalca na brezplačnem koncertu → znižuje davčno v osnovo v deležu, enakem razmerju prihodki iz pridobitne:nepridobitne dejavnosti - Avtorski honorar za izvajalca na odplačnem koncertu → enako Dohodki iz nepridobitne dejavnosti • Donacije 1. brezpogojno plačilo oziroma prispevek v denarju ali naravi oziroma 2. zneski ali stvari, ki jih dobiva NVO od fizičnih in pravnih oseb brez obveznosti vračila in 3. se ne nanašajo na plačila za proizvode ali storitve, katerih kupci so te osebe Za donacijo se šteje tudi izkupiček oziroma denarna protivrednost sredstev, zbranih v akciji zbiranja odpadkov in materiala, primernega za recikliranje Dohodki iz nepridobitne dejavnosti • Članarine 1. dejansko pomenijo obvezni denarni prispevek članov zavezancu in 2. za katere iz ene ali več okoliščin izhaja, da so po vsebini članarine, 3. da v celoti ali deloma ne predstavljajo plačila za določene proizvode, blago, storitve ALI plačila za ugodnosti (npr. člani športnega društva imajo cenejši najem igrišča) Dohodki iz nepridobitne dejavnosti • Članarine Mnenje DURS: članarine so dohodek iz nepridobitne dejavnosti: - če pomenijo obvezen prispevek članov (določen s statutom, sklepom pristojnega organa…) - tudi če članarina krije ugodnosti za člane (in ne samo stroškov delovanja), če gre za vnaprej določene ugodnosti, ki veljajo za vse člane Dohodki iz nepridobitne dejavnosti • Volila in dediščine (vendar lahko obdavčeno po Zakonu o davku na dediščine in darila (Ur. l. RS št. 117/2006) Davka prosto, če je prejemnik ustanovljen za opravljanje verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialnovarstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti zaščite in reševanja, vendar le, če gre za volilo ali dediščino, ki je namenjena opravljanju take dejavnosti pravne osebe. Dohodki iz nepridobitne dejavnosti • Sredstva za izvajanje javne službe iz javnofinančnih virov • Namenska javna sredstva (sredstva iz državnega in občinskih proračunov) Dohodki iz pridobitne dejavnosti • sredstva za izvajanje javne službe, ki niso sredstva iz javnofinančnih virov (npr. doplačila uporabnikov) • bančne obresti, razen obresti na transakcijskih računih in obrestih za vezane vloge pod 1.000 EUR letno • dividende in drugi dohodki iz naložb Dohodki iz pridobitne dejavnosti • Dohodki od prodaje blaga in storitev, – vključno z donosi od prodaje spominkov članom in nečlanom, – vključno s hrano in pijačo, ki jo proda zavezanec članom in nečlanom, običajno v klubskih prostorih, kadar obiščejo zavezanca. (velja tudi, če se pijača nudi le članom!) Dohodki iz pridobitne dejavnosti • najemnine in druga plačila iz oddajanja prostorov zavezanca, drugih zmogljivosti zavezanca ali opreme drugim osebam • dohodki, doseženi z odsvojitvijo osnovnih sredstev Dohodki iz pridobitne dejavnosti • plačila članov in nečlanov zavezanca za udeležbo na večerjah, zabavah, plesih ali drugih družabnih srečanjih, ki jih organizira zavezanec • plačila članov in nečlanov zavezanca za udeležbo na razgovorih, predstavitvah ali delavnicah, ki jih organizira zavezanec Dohodki iz pridobitne dejavnosti • Dohodki od srečelovov in podobnih iger ki jih organizira zavezanec. Pri srečelovu je potrebno paziti tudi na pogoje Zakona o igrah na srečo (Ur. l. RS št. 14/2011) Dohodki iz pridobitne dejavnosti Igre na srečo: Klasične igre na srečo (loterija, tombola, srečelovi, športe stave…) lahko prirejajo društva v javnem interesu zaradi pridobivanja sredstev za financiranje lastne dejavnosti • največ 1x letno (ne velja za športna tekmovanje s kopitarji) • srečke se prodaja največ 60 dni • potrebno predhodno dovoljenje Urada za nadzor nad igrami na srečo • potrebno izdelati pravila igre na srečo in finančno konstrukcijo Dohodki iz pridobitne dejavnosti Igre na srečo: Društva, ki nimajo statusa v javnem interesu: • lahko organizirajo tombolo ali srečelov v okviru svojega enodnevnega kulturnega ali zabavnega programa (največ 1x letno) • vrednost srečk ne sme presegati 5.000,00 EUR • vrednost dobitkov ne presega 300,00 EUR • dovoljenje Urada za nadzor nad igrami na srečo ni potrebno, pač pa le predhodno obvestilo Dohodki iz pridobitne dejavnosti Igre na srečo: - Prihodki od prodaje srečk so prihodki iz pridobitne dejavnosti - Od prihodkov od prodaje srečk, zmanjšani za izplačane dobitke, se vplača 5% za javne fundacije in 5% davka od iger na srečo Donatorstvo Donatorstvo se šteje kot nepridobitna/netržna ali nekomercialna dejavnost. • Donator se prejemniku zaveže izročiti določena sredstva ali predmete. • Prejemnik se lahko zaveže, za kaj jih bo porabil. Donator od tega ne sme imeti (ne)posredne koristi. • Donatorstvo je lahko tudi anonimno. • Sistem individualnih donatorskih pogodb ali množičnih prošenj za donacije. Donatorstvo Če je donator fizična oseba: ni posebnih davčnih posledic (razen če gre za namenitev dela (0,5%) dohodnine • Če je donator pravna oseba ali posameznik, ki opravlja dejavnost, mu donacija lahko niža davčno osnovo za davek od dohodka in sicer: • do 0,3% svojega obdavčenega prihodka, če namenijo za humanitarne, invalidske, socialno-varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene rezidentov…ki opravljajo to dejavnost nepridobitno • do 0,2% za kulturne namene in za izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene Donatorstvo Za prejemnika donacija ni obdavčena, če gre za brezpogojno plačilo in brez obveznosti vračila Donatorstvo Kaj urediti v donatorski pogodbi: • • • • Podatki o donatorju in o prejemniku Opredelitev donacije (kaj se donira) Kako se donacija izroči prejemniku Morebitne obveznosti prejemnika glede porabe sredstev (a ne do donatorja!) • Kraj, datum, podpisi Donatorstvo • Donatorsko pogodbo se lahko izpodbije (razveljavi), če je donator s tem škodil svojim upnikom • Šteje se, da je bilo v škodo upnikom, če zaradi njega donator - dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve • Za izpodbijanje se ne zahteva, da je prejemnik donacije vedel, da donator s tem škoduje svojim upnikom Namenitev dela dohodnine • Rezident lahko zahteva, da se do 0,5% dohodnine, nameni za financiranje splošno-koristnih namenov (in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov) • Splošno-koristni namen: humanitarni nameni (vključno z varstvom človekovih pravic), varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni, religiozni in drugi nameni, ki jih v okviru dejavnosti opravljajo rezidenti Slovenije, ki ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti IN Namenitev dela dohodnine katerim je s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona, zaradi opravljanja te dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu ali da je dobrodelna. (Za rezidente se ne štejejo pravne osebe, ki so jih ustanovile ali katerih člani so pravne osebe javnega prava) Sponzorstvo Sponzorsko je gospodarska dejavnost oglaševanja sponzorja, oddajanja oglasnega prostora, promoviranje sponzorja… • Prejemnik se zaveže, da bo sponzorja promoviral, oglaševal..., sponzor pa bo za to plačal (gre torej za storitev) Sponzorstvo • Za sponzorja je sponzorstvo odhodek (strošek) pri poslovanju in mu kot tak niža davčno osnovo. Ne predstavlja posebne davčne obravnave (olajšave…) • Ker gre za storitev se obračuna tudi DDV, če je NVO zavezan za DDV • Za prejemnika so sponzorska sredstva prihodek iz pridobitne dejavnosti in se vštevajo v davčno osnovo za davek od dohodka. Davek se plača v primeru presežka prihodkov nad odhodki Sponzorstvo Kaj urediti v sponzorski pogodbi: • Podatki o sponzorju in o prejemniku • Čim bolj natančno opredeliti obveznosti prejemnika (kje, kako, na kakšen način, koliko časa…) • Kdo zagotovi ustrezne promocijske materiale • Kako ali kdaj se sredstva izročijo prejemniku • Poročila o porabi sredstev…(?) • Kraj, datum, podpisi Sklepanje darilne in sponzorske pogodbe Praktični primeri – pripravite eno od obeh pogodb, ki je po vaše primerna glede na dogovor z donatorjem/sponzorjem in jo predstavite ostalim. Izvajanje dejavnosti – preverjanje pogodbenih partnerjev • Razne odplačne bonitetne poizvedbe in imeniki • Vpogled v pretekle bilance • Brezplačne informacije: • www.ajpes.si (baza eINSOLV – vpisi v postopkih insolventnosti • www.ajpes.si (baza RZPP – register zastavnih pravic) • www.ajpes.si (baza eRTRR – iskalnik transakcijskih računov • http://www.neplacniki.info (evidenca za neplačevanje študentom) Izterjava neplačanih obveznosti • Vložitev tožbe na sodišču • v postopku se nato ugotavlja ali obveznost res obstaja in ali je zapadla • sodišče naloži dolžniku plačilo obveznosti (ne izvede pa tudi samo izterjave, če dolžnik ne plača) • Vložitev predloga za izvršbo na sodišču • izvršba je postopek, kjer se ne ugotavlja ali obveznost res obstaja, ampak je cilj postopka poseči po premoženju dolžnika in z njim poplačati upnika Izterjava neplačanih obveznosti Kdaj sodišče dovoli izvršbo? • Na podlagi izvršljive sodne odločbe ali sodne poravnave • Na podlagi izvršljivega notarskega zapisa • Tudi na podlagi verodostojne listine • Verodostojna listina je • faktura, • izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, • po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine • obračun obresti. Izterjava neplačanih obveznosti Upnik, ki predlaga izvršbo, predlaga tudi sredstvo izvršbe: • • • • prodajo premičnin, prodajo nepremičnin, prenos denarne terjatve, vnovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in nematerializiranih vrednostnih papirjev, • prodajo deleža družbenika in • prenos sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet. Izterjava neplačanih obveznosti • Izvršilne stroške plača najprej upnik • Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo • Po opravi neposrednih dejanj izvršbe izvršitelj upniku osebno vročiti obračun plačila za delo in stroškov • Če upnik ne soglaša z obračunom, lahko v 8 dneh od pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče Izterjava neplačanih obveznosti Možnosti elektronskega vlaganja predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine: https://covl.sodisce.si/ Vprašanja?