Transcript IZBIRNI PREDMET

IZBIRNI
PREDMET
DM I
Humanizem v
medicini
Projekt Wit
ZAKAJ HUMANIZEM V MEDICINI?

Medij za razumevanje določenih tem:
◦
◦
◦
◦
etika
sporazumevanje
čustvovanje
bivanjski problemi
Spodbujanje samo-refleksije in
samozavedanja
 Pomembno mesto pri oskrbi umirajočega
bolnika

TEŽAVE OSKRBE UMIRAJOČEGA
Pogovor oz. upoštevanje bolnikovih želja
 Podaljševanje življenja za vsako ceno
 Slaba kontrola bolečine

ZAKAJ JE OSKRBA
UMIRAJOČEGA TEŽKA?
Negotovost prognoze
 Odločitev glede začetka paliativnega
zdravljenja
 Nezadostno znanje
 Moderna medicina jemlje smrt kot
neuspeh
 Trpljenje je težko

KAJ JE TRPLJENJE?
“Stanje ekstremne stiske, ki je povezana z
dogodki, ki ogrožajo nedotakljivost neke
osebe.”
“Nesreča osebe, ne zgolj telesa.”
Cassell EJ. Diagnosing Suffering: A Perspective. Ann
Intern Med. 1999;131:531-534.
KAKO RAZUMETI TRPLJENJE?
Da bi razumeli trpljenje, moramo razumeti
posameznika, da bi razumeli vpliv fizičnega
stanja na celotno osebnost.
TRPLJENJE IN OSEBNOST
Fizično
Socialno
Psihično
Duševno
PREPOZNAVANJE TRPLJENJA
Ali trpite?
 Ali so stvari, ki so hujše od bolečine?
 Česa natančno se bojite?
 Kaj je pri vsej tej stvari najslabše?

KAKO OPREDELIMO KAKOVOST
OSKRBE UMIRAJOČEGA?

Moramo identificirati naslednje:
◦ pomen “dobre smrti”
◦ lastnosti medicinskega osebja (in
zdravstvenega sistema), ki omogočajo “dobro
smrt”
DOBRA SMRT

Dimenzija medicinske oskrbe
◦ Uspešno lajšanje simptomov
◦ Okoliščine, ki obkrožajo smrt
Interpersonalna dimenzija
 Intrapersonalna dimenzija

◦ občutek pripravljenosti oz. nadzora
◦ občutek, da je imelo življenje pomen in da je
bilo dobro preživeto
RAZVOJNE NALOGE OB KONCU
ŽIVLJENJA

Občutek dokončanja vseh nalog

Občutek ureditve odnosov v skupnosti

Občutek ureditve odnosov s prijatelji in
družino

Občutek pomena lastnega življenja

Občutek pomena življenja na splošno
RAZVOJNE NALOGE OB KONCU
ŽIVLJENJA

Občutek lastne ljubezni

Občutek ljubezni drugih

Sprejetje lastne umrljivosti

Prepustitev neznanemu
METODE ZA BOLJŠO KAKOVOST
UMIRANJA
Upoštevanje bolnikovih vrednot in želja
 Uspešno lajšanje simptomov
 Stalnost in koordinacija oskrbe
 Skrb za celotno osebnost, vključujoč
čustveno in duševno komponento
 Podpora družine
 Okoliščine umiranja – doma/v bolnišnici,
oživljanje

PALIATIVNA MEDICINA
DEFINICIJA
“Aktivna popolna oskrba bolnika, katerega
bolezen se ne odziva na zdravljenje.
Nadzor bolečine in drugih simptomov ter
psihičnih, socialnih in duševnih problemov
je nujna. Cilj paliativne oskrbe je najboljša
možna kakovost življenja bolnika in
njegove družine.” (WHO)
DIMENZIJE

Odločanje/avtonomija
◦ vnaprej dogovorjene smernice, preference,
mesto oskrbe in smrti
Obvladovanje simptomov
 Splošna kakovost življenja

◦ fizična, psihična, duševna

Medicinska oskrba
◦ ustreznost
PRIMER BOLNIKA
Starejši moški v DSO
 Nedavno ICV z l-stransko hemiparezo
 Nov pojav zmedenosti in somnolence
 Ima tudi depresijo in zmerno obliko
demence

KLINIČNI STATUS
Vitalni znaki: RR 148/88, p. 75, afebrilen
 Mentalni status: somnolenten, vendar
orientiran v času in prostoru
 Nevrološki status: l-stranska hemipareza

NADALJEVANJE
MR pokaže nov infarkt v malih možganih
 Bolnik je še vedno somnolenten, težje se
odziva
 Nevrolog je mnenja, da je pri bolniku
potrebna vstavitev nazogastrične sonde za
hranjenje

1. KORAK: PRIPRAVA ZA
RAZPRAVO

Kdo naj bo vključen?

Družina, kdo je glavni pri takšnih
odločitvah, kdo mora biti prisoten pri tej
odločitvi?
2. KORAK: KAJ BOLNIK/DRUŽINA
VEDO

Kakšno je razumevanje bolnikovega stanja
s strani družine?
“Povejte, kakšen se vam zdi vaš oče zadnje
čase, če ga primerjate s stanjem pred 6
meseci?”
2. KORAK: RAZJASNITEV
VEDENJA BOLNIKA IN DRUŽINE

Razjasnite razumevanje družine glede
stanja bolnika in prognoze bolezni
“Na žalost je vaš oče doživel težko kap.
Ne pričakujem, da bi si še kdaj popolnoma
opomogel”.
3. KORAK: UGOTAVLJANJE ŽELJA

Ugotovite, kaj si bolnik in družina želijo
“Zanj želimo skrbeti tako, da ko bo umrl,
bomo vedeli, da smo zanj skrbeli z
dostojanstvom in spoštovanjem.”
3. KORAK: UGOTAVLJANJE ŽELJA

Ugotoviti, če bolnikova družina razume
želje bolnika.
“Ali mislite, da bi vašemu očetu bilo všeč,
če bi ga hranili preko cevke?”
4. KORAK: REALISTIČNI CILJI

Predstavitev smernic na osnovi
medicinskega znanja in izkušenj.
“Kaj mislite, kakšen bo izhod, če vašemu
očetu ne bomo vstavili cevke za
hranjenje?”
5. KORAK: NAČRT
Družina verjame, da bolnik ne bi želel
hranjena po cevki.
 Družina verjame, da bolnik ne bi želel
podaljševanja življenja, kar je tudi že
enkrat prej izrazil.

POVZETEK KORAKOV
Identifikacija ključnih ljudi, ki bodo
pomagali pri odločanju
 Določitev in razjasnitev njihovega znanja
in kaj bi želeli vedeti o stanju bolnika
 Ugotavljanje pričakovanj, želja in strahov
 Določitev ciljev
 Uporaba principov pogajanja za
osredotočanje na dogovor
 Natančen načrt
