Transcript VZPON MEŠČANSTVA IN UVELJAVITEV PARLAMENTARIZMA

- HUMANIZEM , RENESANSA, REFORMACIJA,
ODKRIVANJE NOVEGA SVETA
- RAZSVETLJENSTVO
- AMERIŠKA REVOLUCIJA
- FRANCOSKA REVOLUCIJA
- NAPOLEONOVA EVROPA
- KONGRESNA EVROPA
- USTAVNOST IN PARLAMENTARIZEM
- METTERNICHOV ABSOLUTIZEM
- REVOLUCIJE 1848
• PREHOD V NOVOVEŠKO DRUŽBO
• DRUGAČEN POGLED NA SVET /razum,
človek,napredek, tostranstvo, meščanstvo ne sprejema
cerkvenih naukov, učenje grščine in latinščine,
narodni jeziki/
• HUMANIZEM – duhovno in znanstveno gibanje, ki je
pripeljalo do novega pojmovanja sveta, družbe in
narave
a. Humanizem v književnosti /Petrarca, Boccaccio,
Cervantes, Shakespeare…/
 Humanizem v znanosti /Kopernik, Galilei, Bruno, L.
da Vinci……
 Socialne in politične teorije v humanizmu
 RENESANSA je gibanje na področju umetnosti,
preporod človekovega duha pod vplivom antičnih
idealov; vpliva na kulturne tokove v vsej Evropi
 REFORMACIJA je bila versko in hkrati družbeno –
politično gibanje
 VELIKA GEOGRAFSKA ODKRITJA – kot posledica
iskanja novih trgovskih pomorskih poti v Indijo
- VZROKI /propad mongolskega imperija, turška
nevarnost, visoke cene orientalskih izdelkov,
misijonarska gorečnost, nova geografska znanja, nova
pomorska tehnika, želja po raziskovanju, želja po
bogastvu…/
- VZHODNA POT V INDIJO (Henrik Pomorščak, B.
Diaz, Vasco de Gama) – Portugalska kot kolonialna sila
- ZAHODNA POT V INDIJO ( Kolumb, Vespucci,
Magelan, konkvistadorji) – Španija kot kolonialna sila
- TORDESILLAS l. 1494
- POSLEDICE : izmenjava dobrin; evropeizacija sveta;
zapiranje Kitajske , Japonske , Indije;širitev krščanstva;
začetki kolonializma, trgovina s sužnji; gospodarski
razcvet Evrope - 1. borza, središče trgovine se prenese
na obale Atlantika, prevlada denarnega gospodarstva;
selitev evropskega prebivalstva
- Razsvetljenstvo je odgovor na evropsko krize vesti, ki je
-
-
posledica verskih vojn.
Duhovno in kulturno gibanje 18. stol., nadaljevanje dveh
filozofskih smeri evropske znanosti 17. stol.
Začetek in temelj moderne evropske kulture in zgodovine.
Začetek “obdobja luči”
Začetki v Angliji višek v Franciji
Uporablja nove metode raziskovanja
Novo pojmovanje družbe, države, gospodarstva
Nosilci meščanstvo - izobraženci
 Kako pojmujejo državo?...........kot pogodba med ljudmi…..edini







suveren je ljudstvo (ROUSSEAU, DRUŽBENA POGODBA)
Kako pojmujejo družbo?........kot skupnost svobodnih
prebivalcev …..odprava privilegijev…….zagotovitev svobode in
enakosti …….Državljan je svoboden le če je oblast deljena na
zakonodajno, izvršno in sodno (MONTESQUIEU).
Nova gospodarska teorija – fiziokratizem (vir bogastva je
zemlja); Francios QUESNAY
Ključni razsvetljenci: VOLTAIRE, MONTESQUIEU, ROUSSEAU
Vloga Johna Lockea
Vloga prostozidarjev in enciklopedistov pri širitvi razsvetljenskih
idej
SVOBODA, ENAKOST, BRATSTVO
RAZSVETLJENI ABSOLUTIZEM (DOMAČA NALOGA)
- 13 angleških naselitvenih kolonij
- Gospodarski, politični, verski, družbeni vzroki za
izseljevanje
- Kronske in lastniške kolonije
- Odnos med krono in kolonijami (visoka stopnja
samouprave v notranjih zadevah, zakonodajne
skupščine, guvernerji, gospodarska odvisnost od
Anglije)
- Nesoglasje med notranjo politično avtonomijo in
zunanjo gospodarsko odvisnostjo sproži ameriško
revolucijo
- ZAOSTROVANJE ODNOSOV : kolonistom nalagajo
nove davke, omejujejo samoupravo, bojkot blaga iz
Anglije, stroga merkantilistična načela)
- POVOD: BOSTONSKA ČAJANKA 1773
- ZAČETEK GOSPODARSKEGA SPORA: 1.
KONTINENTALNI KONGRES 1774 (bojkot blaga iz
Anglije, organizacija vojske, zlom guvernerske oblasti)
- Začetek vojaških spopadov 1775
- 3. KONTINENTALNI KONGRES 1776 (sprejetje
DEKLARACIJE O NEODVISNOSTI)
- 1783 MIR V VERSAILLESU
- AMERIŠKA USTAVA (1787, 1789); ZVEZNA DRŽAVA,
OBLAST IZHAJA IZ LJUDSTVA, RAZSVETLJENSKA
NAČELA, DELITEV OBLASTI:
1. ZAKONODAJNA OBLAST (kongres: senat,
poslanska zbornica)
2. IZVRŠNA OBLAST (predsednik in ministri)
3. SODNA OBLAST
- VOLILNA PRAVICA……..SPOLNA IN RASNA
DISKRIMINACIJA
- Razmere pred revolucijo : stanovska družba, razlike
-
znotraj stanov, gospodarske in finančne razmere,
aktivnost v zunanje – političnih razmerah – čas
Ludvika XV. , Ludvika XVI. ,
SKLIC GENERALNIH STANOV L. 1789
RAZGLASITEV NARODNE SKUPŠČINE
DVOJNA IGRA LUDVIKA XVI.
NAPAD NA BASTILJO – začetek revolucije 14. 7. 1789
ZAHTEVE PLEMSTVA, MEŠČANSTVA, KMETOV
1. FAZA (14. 7. 1789 – 3.9. 1791)
- padec Bastilje
- odprava fevdalizma
-“Deklaracija o pravicah človeka in državljana”; 26.8. 1789
- Ukrepe narodne skupščine : podržavili so cerkveno
premoženje, duhovniki so postali državi uradniki,
podržavili so šolstvo, uvedli civilno poroko, odpravili
plemiške nazive; SPREJETJE USTAVE – 3. 9. 1791
- USTAVNA MONARHIJA; delitev oblasti: izvršna,
zakonodajna (zakonodajna skupščina , ??volilna
pravica??), sodna
- ŽIRONDISTI, JAKOBINCI
-Volilna pravica; volilna pravica žensk???;
“DEKLARACIJA O PRAVICAH ŽENSKE IN
DRŽAVLJANKE” – september 1791
2. FAZA (3. 9. 1791 – 20.7.1792) – konec zgledovanja po
ameriški revoluciji
- Odmevi v Evropi, val beguncev, podpora kralju
- Začetek koalicijskih vojn
- Kontrarevolucija
- Kralj poskuša pobegniti, obtožen izdaje , obglavljen
- Splošna moška volilna pravica, oblikovanje NARODNE
SKUPŠČINE, ki razglasi 1. francosko republiko
3. FAZA (20.9. 1792 - 27. 7. 1794) JAKOBINSKA
DIKTATURA
- nezadovoljstvo, vstaja proti republiki, Francija dobi
nove zunanje sovražnike po smrti Ludvika XVI.
- ZAČETEK JAKOBINSKEGA NASILJA – oblikovanje
JAKOBINSKE SKUPŠČINE ; JAKOBINSKA
DIKTATURA vodi JAKOBINSKI KONVENT
- UKREPI: -” teorija suma”
- zaplemba emigrantskih posesti
- kmetje dobijo zemljo brez odškodnine
- maksimiranje cen in mezd
- prisilna posojila pri bogataših
- REVOLUCIONARNI KOLEDAR
- NOVA USTAVA, ki naj bi začela veljati po
koncu revolucija – uzakonila bi splošno volilno
pravico, nedotakljivost lastnine, svobodo govora, vere,
tiska
- uvedejo splošno oborožitev
- Nezadovoljstvo z jakobinsko diktaturo
- Razdor znotraj jakobinskih vrst
- Žrtev giljotine tudi Robespierre – 27. 7. 1793
(Danton, Marat, OLYMPE DE GOUGES……….)
4. FAZA (27.7. 1794 – 10. 11. 1799) PADEC ZAKOBINSKE
DIKTATURE IN OBLAST ŽIRONDISTOV =KONEC
REVOLUCIJE; 2. FRANCOSKA REPUBLIKA
- Konec radikalne faze
- V konvent se vrnejo žirondisti
- Sprejetje nove ustave: izvršna oblast – DIREKTORIJ ; 5
ČLANOV – VLADA
zakonodajna oblat - DVA
DOMOVA (SVET 500; SVET STARIH)
sodna oblast
- VOLILNA PRAVICA ; 21 let stari moški, ki plačujejo
davek ali so se udeležili vsaj enega vojaškega pohoda
- Vse močnejši so tudi rojalisti
- Pomembna vloga Napoleona
- 9. /10. 11. 1799 – DRŽAVNI UDAR in ukaz o koncu
revolucije
NOTRANJA POLITIKA
- Nova ustava sprejeta z ljudskim glasovanjem
- BONAPARTIZEM – PLEBISCITNA DIKTATURA
- UTRJEVANJE OBLASTI – 1802 dosmrtni konzul, 1804
se okrona za cesarja= tako lahko končno nastopi kot
dedič Rimskega cesarstva
- Konec republike, razglasitev cesarstva; cesar in njegovi
ministri niso odgovorni nikomur
- NAPOLEONOV ZAKONIK – TEMELJ NOVE
MEŠČANSKE DRUŽBE:
- enakost pred zakonom
- varovanje zasebne lastnine
- svoboda dela
- odprava cehovske prisile
- ločitev cerkve od držav
- potrditev odprave fevdalnega reda
- ENAKOST PRED ZAKONOM
- KONKORDAT S CERKVIJO L. 1801
- Ustanovitev “novega plemstva”
- “LEGIJA ČASTI”
- AMNESTIJA FRANCOSKIH EMIGRANTOV
- CENZURA IN POLICIJSKI NADZOR
ZUNANJA POLITIKA:
KOALICIJSKE VOJNE
NAPOLEONOVE VOJNE