Transcript SEMINAR Stik z bolnikom - Medicinska fakulteta

Stik z bolnikom – seminarska naloga
Prim.prof.dr. Marko Kolšek, dr.med.
Prim.doc.dr. Davorina Petek, dr. med.
Prim.doc.dr. Danica Rotar Pavlič, dr.med.
Katedra za družinsko medicino
Medicinska fakulteta
Univerza v Ljubljani
1
Vsebina predavanja
•
•
•
•
Uvod (teoretična izhodišča) predmeta
Namen in cilji seminarske naloge
Vsebina seminarske naloge
Obveznosti
2
Stik z bolnikom
– ključni del oskrbe bolnika
• Stik z bolnikom predstavlja izjemno pomembno dejanje,
ki ga zdravnik in drugi zdravstveni sodelavci zagotovijo
bolniku.
• Doživljanje bolezni je pomembna življenjska izkušnja.
• V takšnem obdobju bolnik razmišlja o sebi, o odnosih do
bližnjih, hkrati čuti odzive bližnjih do njegove bolezni.
• Za to zdravnik in drugi zdravstveni sodelavci bolniku in
svojcem stojijo ob strani, odgovarjajo na zastavljena
vprašanja in v proces zdravljenja poleg klasičnega
biomedicinskega pristopa vnesejo primerno človeško,
socialno in psihološko razsežnost k bolniku usmerjen pristop.
3
Kaj pomeni: „k bolniku usmerjen pristop“?
stališča
pričakovanja
bojazni
prepričanja
doživljanje
življenjski pogoji
način življenja
Kaj je problem?
Kaj je cilj?
4
Odzivi bolnika na bolezen
V okviru stika z bolnikom želi zdravnik (študent) podpreti bolnika, ki se lahko
sooča z naslednjimi odzivi na bolezen:
A. Upanje in zaupanje
B. Sprejemanje
Kako se bolnik odziva na bolezen?
1. Zanikanje
2. Jeza
3. Zagrenjenost
4. Obžalovanje
5. Občutek kazni
6. Dvom
7. Strah in negotovost
8. Osamljenost
9. Izguba upanja
Ustrezen pogovor je za mnoge ljudi podpora in vir moči za soočanje s
takšnimi odzivi.
5
Pomen pogovora z bolnikom
V okviru stika z bolnikom vključujemo tudi naslednje vsebine:
1.
2.
3.
4.
5.
Cilji zdravljenja
Bolnikova stališča in skrbi, s katerimi se sooča
Samospoštovanje
Odkrivanje upanja
Odkrivanje vprašanj, ki so povezana z življenjem, boleznijo in
morebitnim trpljenjem.
Osnove: POGOVOR, ki vključuje:
AKTIVNO POSLUŠANJE
BESEDNA IN NEBESEDNA KOMUNIKACIJA
EMPATIJA (razumevanje, strpnost, obzirnost, …)
ČAS ?! (pozornost)
6
Elementi stika z bolnikom
• Prispevanje, sodelovanje,
vključevanje
• Partnerstvo z bolnikom in
osredotočenost k bolniku
• Deljena moč in
odgovornost
• Osveščena izbira in
skupno sprejemanje
odločitev
• Zaupanje bolnika
•
•
•
•
Avtonomija bolnika
Zadovoljstvo bolnika
Vloga svojcev
Zadovoljstvo zaposlenih v
timu, ki dela z bolnikom
• Izgorelost zdravstvenih
delavcev
• Izgorelost svojcev,
negovalcev
7
Namen in cilji predmeta
• Spoznavanje aktivnosti
• Refleksija:
dnevnega življenja bolnika z
– Razumevanje
omejitvami
spremenjenih
• Spoznavanje spremenjenega
zmožnosti.
funkcioniranja v njegovem
– Sprejemanje različnosti.
okolju.
– Upoštevanje bolnikovih
• Pogovor z bolnikom kot
prioritet.
enakopravnim subjektom.
– Pomen soodločanja
• Negovanje bolnika.
bolnika pri zdravljenju
• Strokovni tim
8
Metode
•
•
•
•
•
Predavanja
Vaje ob bolniku na bolniškem oddelku
Vaje na bolnikovem domu
Seminar in predstavitve bolnikov
Razprava o predstavljenih bolnikih v skupini
9
Organizacija pouka
• Skupna uvodna predavanja v semestru (za prve skupine 6.10.2014)
• Študenti so razporejeni v skupine za delo na oddelku URI Soča
• Razporeditev v skupine in urnik sta na spletni strani Katedre za FMR
(http://www.mf.uni-lj.si/kfrm/2-letnik-medicine )
• Za hišni obisk študent izbere mentorja iz seznama in se z njim
dogovori za hišni obisk
• za Skupino 16, ki ima vaje kot prva, so mentorji že določeni –
seznam je na spletni strani Katedre za družinsko medicino
(http://www.mf.uni-lj.si/kdm/drugi-letnik)
• Seznam mentorjev za obisk študenta na bolnikovem domu je na
spletni strani Katedre za družinsko medicino (http://www.mf.unilj.si/kdm/drugi-letnik )
• Do roka (PREDzadnji dan vaj), je potrebno napisati in po elektronski
pošti oddati seminar in ppt predstavitev
10
Namen in cilji seminarja
• čim bolj celovito poznavanje stanja, v katerem
se znajde bolnik
• njegovo doživljanje ob tem
• vživljanje v bolnika - empatija
• pridobivanje veščin za čim bolj učinkovito in
dobro sporazumevanje.
• pomen medsebojnih odnosov med bolnikom in
zdravnikom ter celotnim zdravnikovim timom
11
Osnovna izhodišča pristopa v okviru
seminarske naloge
Osnova stika z bolnikom in priprave seminarske naloge so:
• aktivno poslušanje
• empatija
• razumevanje in upoštevanje bolnikovih predstav, pogledov in potreb,
brez vsiljevanja svojih razmišljanj, brez nestrpnosti.
Bolnika v pogovoru ne smemo privesti v nelagoden položaj.
Če v pogovoru bolnik pokaže nelagodje ali nezadovoljstvo, je treba
napraviti »korak nazaj« in prilagoditi način pogovora.
V ospredju morajo biti potrebe bolnika, ne potrebe in želje študenta.
12
Kaj mora študent v okviru dela z bolnikom
ugotoviti in predstaviti (1)?
• Študent na podlagi praktičnega dela in pogovorov z bolnikoma in
člani tima pripravi seminar/esej o celoviti obravnavi dveh bolnikov.
• Enega bolnika določijo na URI Soča.
• Drugega bolnika mu dodeli mentor – zdravnik družinske medicine;
bolnika študent obišče na bolnikovem domu (hišni obisk)
• Študent 1 - 2x obišče bolnika na domu.
• Lahko ga obišče skupaj z mentorjem ali po dogovoru mentorja s
patronažno sestro.
13
Kaj mora študent v okviru pogovora z
bolnikom ugotoviti in predstaviti (2)?
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Vzrok za sprejem bolnika v URI Soča
Zdravstvene probleme bolnika
Funkcionalno stanje bolnika
Psihosocialne težave bolnika
Sprejemanje omejitev
Pričakovanja bolnika
Vlogo bolnikovih svojcev
Zadovoljstvo bolnika
Vloga članov tima, ki sodelujejo v
rehabilitaciji (zdravljenju)
• Laična pomoč
14
Kaj mora študent v okviru obiska na domu
ugotoviti in predstaviti (3)?
1. Pogovor z bolnikom
2. Pogovor z bolnikovimi svojci
– kako mu nudijo pomoč, kako so pri tem organizirani in
kakšno pomoč potrebuje
– kaj svojci opažajo v bolnikovem stanju, počutju in
doživljanju bolezni
– kaj so po mišljenju svojcev največje težave bolnika in
kako bi se jih lahko obravnavalo ali razrešilo
– znaki izgorelosti negovalca??
3. Pogovor najmanj z enim članom širšega zdravnikovega
tima (zdravnik, patronažna sestra, socialni delavec CSD,
negovalec – oskrbovalec, fizioterapevt, delovni terapevt)
15
Pogovor s člani širšega zdravnikovega tima
• njihovo mnenje o bolniku, kako doživlja in se sooča z
boleznijo, kakšne so težave pri zdravstveni oskrbi, kako
bolnik sodeluje pri svojem zdravljenju.
• katera so področja, kjer pomoč dobro deluje in
pomanjkljivosti v oskrbi
• kakšen odnos imajo z bolnikom (bolnik se jim zdi
zadovoljen, ima nerealna pričakovanja, je pasiven…)
16
• V nalogi študent predstavi:
1. širši kontekst bolnika in njegove bolezni – celostni pristop
2. bolnikovo doživljanje bolezni
3. kritično mora presoditi ovire oz. omejitve, s katerimi se srečuje
bolnik in predlagati možnosti za nadaljnjo obravnavo – spremljanje
4. razvidna naj bo vloga posameznih članov širšega tima
5. kako poteka sodelovanje med posameznimi člani tima
6. študent izpostavi svoje doživljanje analize bolnikovega stanja in
sintezo svoje izkušnje z vaj na URI Soča ter s terenskih vaj
• Seminarska naloga naj obsega 3 do 4 tipkane strani (Times New Roman,
velikost črk 12, razmik 1,15; standardni robovi).
17
Navodila za seminar in
protokol za obravnavo bolnika
Na spletni strani Katedre za družinsko medicino:
http://www.mf.uni-lj.si/kdm/drugi-letnik
18
• Za hišni obisk se dogovorite sami (izjema Skupina 16)
• S spletne strani Katedre za DM natisnite „Izjavo o varovanju osebnih
podatkov” in jo podpisano oddajte ob predstavitvi seminarjev.
• Po obisku vam mentor podpiše evidenčni list, ki si ga natisnete s
spletne strani Katedre za družinsko medicino (KDM)
• Seznam mentorjev najdete na spletni strani KDM, izjemoma lahko
izberete tudi mentorja – zdravnika splošne/družinske medicine, ki ga
trenutno ni na seznamu, ki je dobro seznanjen s cilji predmeta Stik z
bolnikom in pozna navodila za pripravo seminarja študenta.
• Biti mora zdravnik družinske(splošne) medicine.
• Izberite mentorja iz domačega kraja, Ljubljančani lahko iz Ljubljane,
lahko pa tudi od drugod.
• To naredite čimprej!
19
Rok oddaje seminarske naloge
Seminar skupaj s ppt predstavitvijo mora študent pravočasno
poslati na vse navedene elektronske naslove
(najkasneje do en dan pred predstavitvijo seminarjev) :
• [email protected]
• [email protected]
• E-NASLOV VODJE SEMINARJA
20
Predstavitev seminarja
• Seminar predstavi študent pred svojo skupino.
• Vsak študent ima za predstavitev seminarske naloge
na voljo 8-10 minut (predstavi ključne elemente iz
naloge in pridobljeno znanje oz. izkušnje – kaj sem
se naučil).
• 2 – 3- minute je namenjenih razpravi, v kateri
sodelujejo drugi študenti iz skupine ter učitelji
predmeta.
• Ppt predstavitev naj bo kratka, pregledna, povedna,
bolj opomnik študentu
21
Zaključek - pasti sporazumevanja
Neizogibno je, da v množici
gibov, besed in drobnih
pripetljajev, ki izpolnjujejo
pogovor, mimogrede
prezremo prav tiste, za
katerimi se skriva resnica,
ki jo slutimo in iščemo na
slepo srečo, medtem ko se
nasprotno ustavimo pri
tistih, za katerimi ni
ničesar.
•Marcel Proust: V Swannovem svetu
22
Zaključek – pozitivni odnosi
Pozitivni odnosi med bolniki
in njihovimi svojci,
zdravniki in zdravstvenimi
delavci ter osebjem, ki
zagotavlja oskrbo, je
vedno v vsestransko
korist in ključnega
pomena.
23