Transcript Evropski parlament - Ministrstvo za notranje zadeve

MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE IN JAVNO UPRAVO
UPRAVNA AKADEMIJA
Ureditev institucij Evropske unije in
njenega pravnega sistema
Mag. Jurij Mezek
Evropska unija
- je edinstveno gospodarsko in politično partnerstvo med
27 demokratičnimi evropskimi državami, ki si skupaj
prizadevajo za mir in blaginjo
- ni država, ki bi nadomestila obstoječe nacionalne
države v Evropi, a je več kot katera koli mednarodna
organizacija
- je edinstvena integracija - države članice so ustanovile
skupne institucije, na katere so prenesle del svoje
suverenosti, tako da se odločitve o nekaterih vprašanjih
skupnega interesa sprejemajo demokratično na evropski
ravni
Evropska unija
- petdesetletno obdobje miru, stabilnosti in
blaginje, dvignil se je življenjski standard,
uvedena je bila skupna valuta in postopno
se je oblikoval enotni evropski trg, ki
omogoča prosti pretok blaga, storitev in
kapitala ter prosto gibanje ljudi med
državami članicami
Evropska unija
Od 1. januarja 2007 ima Evropska unija
27 držav članic: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper,
Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska,
Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta,
Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija,
Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija.
Evropska unija
502,2 milijona prebivalcev (podatek Eurostata za
2011),
4,2 milijona km2 površine,
23 uradnih jezikov,
24.400 evrov bruto domačega proizvoda
na prebivalca (leto 2010).
Evropska unija
Današnja Evropska unija je rezultat idej,
naporov in dela vseh, ki sodelujejo pri
izgradnji združene Evrope. Nikjer na svetu
se še ni zgodilo, da bi suverene države do
takšne mere združile in prenesle svoje
pristojnosti, in sicer na področjih
bistvenega pomena za njihove državljane
Zakaj EU
• Mir
pol stoletja trajajoče miroljubno sodelovanje med državami
članicami evropskih skupnosti
• Gospodarski in socialni napredek
Oblikovalci Rimske pogodbe (1957) so Evropski gospodarski
skupnosti zastavili naslednjo nalogo: "z vzpostavitvijo skupnega trga
in postopnim približevanjem ekonomskih politik držav članic v vsej
Skupnosti spodbujati skladen razvoj gospodarskih dejavnosti, stalno
in uravnoteženo gospodarsko rast, povečano stabilnost, pospešeno
višanje življenjske ravni in tesnejše odnose med državami, ki jih
združuje".
Zakaj EU
• Demokracija
Moč Evrope se skriva predvsem v tem, da je sposobna skupaj
ukrepati na podlagi odločitev, sprejetih po demokratičnih
postopkih v evropskih institucijah. EU želi spodbujati
človekove vrednote in socialni napredek
Zakaj EU
Kmalu po drugi svetovni vojni se je začelo evropsko
združevanje, ki je imelo sprva dva glavna cilja: gospodarsko
obnoviti od vojne razdejano Evropo ter postopno ustvariti
enotno območje miru, razvoja, blaginje in demokracije.
Na začetku je sodelovalo šest držav predvsem na področju
trgovine in gospodarstva. Od takrat je združevalni proces dobil
nove razsežnosti, zajel nove države in nova področja delovanja.
Danes je v EU 27 držav članic in skoraj pol milijarde
prebivalcev, evropsko združevanje pa se nadaljuje
Zgodovinski mejniki
1950 - Francoski zunanji minister Robert
Schuman 9. maja predstavi predlog o uskladitvi
obnovitvenega procesa premogovne in jeklarske
industrije Francije in Nemčije.
1951 - 18. aprila so Belgija, Francija, Italija,
Luksemburg, Nemčija in Nizozemska podpisale
Pariško pogodbo o ustanovitvi Evropske
skupnosti za premog in jeklo. S tem se je
začel kompleksen proces gospodarskega
združevanja, ki je temeljil na prosti medsebojni
trgovini in skupni carinski politiki.
Zgodovinski mejniki
1957 - Na podlagi uspeha Pogodbe o ustanovitvi Evropske
skupnosti za premog in jeklo je šest držav razširilo
sodelovanje še na druge gospodarske sektorje.
Podpišejo Rimski pogodbi o ustanovitvi Evropske
gospodarske skupnosti (EGS) in Evropske skupnosti
za jedrsko energijo (Euratom). Cilj EGS je bil ustvariti
gospodarsko skupnost, ki temelji na prostem pretoku
blaga, storitev, ljudi in kapitala.
1962 - 30. julija je EGS uvedla Skupno kmetijsko politiko,
ki državam omogoča skupni nadzor nad živilsko
proizvodnjo, da države EGS pridelajo dovolj hrane za
svoje potrebe in da kmetje prejemajo enako plačilo za
svoj pridelek.
Zgodovinski mejniki
1968 - 1. julija so znotraj šestih držav članic
povsem ukini carine in ustvari carinsko unijo, ki
v obdobju dveh let za šestkrat poveča čezmejno
trgovanje med državami članicami.
1973 - Danska, Irska in Velika Britanija so se
pridružile evropskim skupnostim.
1974 - Ustanovljen je bil Evropski sklad za
regionalni razvoj (ESRR) s cilji zagotavljanja
uravnoteženega razvoja evropskih regij,
izboljšanja prometnih in komunikacijskih
povezav, povečanja naložb in ustvarjanja
delovnih mest.
Zgodovinski mejniki
1979 - V času od 7. do 10. junija so bile izvedene
prve neposredne volitve v Evropski
parlament. Uveden je bil Evropski denarni
sistem (EMS), ki je nekoliko pomagal pri
ustalitvi menjalnih tečajev in spodbudil države
članice evropski skupnosti k izvajanju strogih
politik, ki so jim omogočale ohranitev
medsebojne pomoči in vzpostavitev reda v
gospodarstvu.
1981 - Pridružila se je Grčija.
1986 - Vstopili sta Španija in Portugalska.
Zgodovinski mejniki
1987 - Začel je veljati Enotni evropski akt,
ki določa časovni razpored za oblikovanje
enotnega evropskega trga do 1. januarja
1993.
1990 - Združili sta se Zvezna republika
Nemčija in Nemška demokratična
republika (3. oktobra).
Zgodovinski mejniki
1991 - V Maastrichtu je Evropski svet decembra dosegel
sporazum glede Pogodbe o ustanovitvi Evropske
unije, ki preimenuje EGS v Evropsko skupnost (ES),
obstoječemu sistemu treh evropskih skupnosti so bila
dodana področja meddržavnega sodelovanja.
Zastavljeni so bili novi, ambiciozni cilji za države članice
- denarna unija do leta 1999, evropsko državljanstvo,
nove skupne politike in novi dogovori glede notranje
varnosti.
1992 - Vzpostavljen je bil enotni trg, to je prost pretok
blaga, oseb, storitev in kapitala. EU postane največji
enotni trgovinski blok na svetu.
Zgodovinski mejniki
1995 - Pridružijo se Avstrija, Finska in Švedska.
26. marca je začel v sedmih državah - v Belgiji,
Franciji, Luksemburgu, Nemčiji, na
Nizozemskem, Portugalskem in v Španiji - veljati
Schengenski sporazum.
1997 - 17. junija je bila podpisana Amsterdamska
pogodba, ki navaja načrte reform institucij EU,
da bi Evropi dali vplivnejše mesto v svetu in da
bi zagotovili več sredstev za zaposlovanje in
pravice državljanov.
1998 - V Frankfurtu je bila ustanovljena Evropska
centralna banka.
Zgodovinski mejniki
2000 - Marca je v Lizboni Evropski svet sprejel
celovito strategijo za posodobitev gospodarstva
EU. "Lizbonska strategija" naj bi Evropsko
unijo do leta 2010 spremenila v najbolj
dinamično, konkurenčno in na znanju temelječe
gospodarstvo na svetu.
2001 - Podpisana je bila Pogodba iz Nice, ki EU
pripravi na največjo širitev v njeni zgodovini.
2002 - 12 držav članic območja evra je izvedlo
največji monetarni prehod v zgodovini, ko so 1
januarja njeni državljani začeli uporabljati
bankovce in kovance evra.
Zgodovinski mejniki
2004 - 1. maja so se EU pridružile Ciper, Češka, Estonija,
Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in
Slovenija. 29. oktobra so države članice EU podpisale
Pogodbo o Ustavi za Evropo, katere namen je bil
poenostavitev demokratičnega odločanja in upravljanja
EU s 25 in več državami. Pogodbo so na referendumu v
Franciji in na Nizozemskem državljani zavrnili.
2007 - 1. januarja je število držav članic EU naraslo na 27,
saj sta se EU pridružili Bolgarija in Romunija.
Decembra je bila podpisana Lizbonska pogodba, ker je
bila Pogodba o Ustavi za Evropo zavrnjena.
Zgodovinski mejniki
2009 - 1. decembra je stopila v veljavo
Lizbonska pogodba, po tem ko so jo
ratificirale vse države članice EU, tudi
Irska, kjer so jo na prvem referendumu
leta 2008 zavrnili.
Evropska unija
Evropa je celina z različnimi tradicijami
in jeziki, vendar tudi s skupnimi
vrednotami, kot so demokracija, svoboda
in socialna pravičnost. EU te vrednote
brani, razvija sodelovanje in spodbuja
enotnost med evropskimi narodi. Obenem
ohranja njihovo raznolikost in zagotavlja,
da državljani čimbolj sodelujejo pri
sprejemanju odločitev.
Evropska unija
Ključnega pomena za demokratično
delovanje EU so že omenjene skupne
institucije, ki druga drugo dopolnjujejo,
vsaka pa igra pomembno vlogo pri
sprejemanju odločitev. Njihovi sedeži so v
Bruslju, Luksemburgu in Strasbourgu.
Delo institucij podpirajo še posvetovalni in
finančni organi ter agencije, specializirane
za delovanje na področjih nekaterih
skupnih politik EU.
Evropska unija
V EU so enotno urejena samo tista področja, na katerih
lahko države članice skupaj dosežejo boljše rezultate,
kot če bi delovale same. To imenujemo načelo
subsidiarnosti. Skupna področja delovanja pa
imenujemo skupne politike.
Eden od načinov, da se ljudje identificirajo s tako
kompleksno politično skupnostjo kot je EU, je uporaba
simbolov. Vse od leta 1986 je tako EU prepoznavna po
evropski zastavi, evropski himni, skupni valuti - evru,
sloganu 'Združeni v različnosti'; in dnevu Evrope, ki ga
praznujemo 9. maja.
Institucije in drugi organi EU
Evropska unija ima edinstveno institucionalno ureditev:
Evropski svet (vrh), v katerem so voditelji držav članic in
EU, določa splošne politične smernice EU;
Evropski parlament, v katerem sedijo neposredno
izvoljeni poslanci, zastopa ljudstvo Evrope;
Evropska komisija, katere člane imenujejo vlade držav
članic, skrbi za interese EU kot celote;
Svet Evropske unije/Svet ministrov, v katerem so
predstavniki vlad, zagovarja interese posameznih držav
Institucije in drugi organi EU
Sodišče
Računsko sodišče
Evropska investicijska banka
Evropska centralna banka
Ekonomsko – socialni odbor – glas civilne družbe
Odbor regij – glas lokalnih oblasti
Agencije
Evropski parlament
Poslanci Evropskega parlamenta so zastopniki ljudstva.
Izvoljeni so na neposrednih volitvah, ki potekajo vsakih
pet let. Parlament je skupaj s Svetom Evropske unije
(Svet) najpomembnejše zakonodajno telo EU.
Evropski parlament ima tri glavne naloge:
• po razpravi skupaj s Svetom sprejme predloge zakonov
EU;
• nadzoruje druge evropske institucije, zlasti Evropsko
komisijo, in preverja demokratičnost njihovega
delovanja;
• po razpravi skupaj s Svetom sprejme proračun EU.
Evropski parlament
• Sprejemanje evropske zakonodaje
• Demokratični nadzor
• Proračunski nadzor
Evropski parlament
Število poslancev v Evropskem parlamentu je
sorazmerno številu prebivalcev posamezne
države članice. Lizbonska pogodba določa, da
nobena država ne sme imeti manj kot 6 ali več
kot 96 poslancev
Evropski parlament je edini neposredno izvoljeni
organ EU in ena največjih demokratičnih
skupščin na svetu. Njegovih 754 poslancev
zastopa 500 milijonov državljanov EU. Vsakih
pet let jih volijo volivci iz vseh 27 držav članic.
Evropski parlament
• Evropski parlament deluje v treh mestih: Bruslju,
Luxembourgu in Strasbourgu.
• V Luxembourgu so upravne pisarne (generalni
sekretariat).
• Zasedanje celotnega Parlamenta (plenarno
zasedanje) poteka v Strasbourgu in včasih v
Bruslju. Tudi odbori zasedajo v Bruslju.
• Na zasedanjih Evropskega sveta voditelji EU
določijo splošne politične prednostne naloge in
najpomembnejše pobude. Vsako leto običajno
skličejo štiri zasedanja, ki jih vodi stalni
predsednik.
Evropski svet
Evropski svet določa splošne politične
usmeritve in prednostne naloge ter
obravnava zapletena in občutljiva
vprašanja, ki jih ni mogoče rešiti na nižji
ravni medvladnega sodelovanja.
Čeprav ima Evropski svet velik vpliv pri
določanju političnih prednostnih nalog EU,
ne more sprejemati zakonodaje
Evropski svet
V okviru Evropskega sveta se sestajajo
voditelji držav oziroma vlad članic EU,
predsednik Evropske komisije in
predsednik Evropskega sveta, ki tudi
predseduje zasedanjem. Sodeluje tudi
visoka predstavnica Unije za zunanje
zadeve in varnostno politiko
Evropski svet
Predsednik
Zasedanje
Sprejemanje odločitev
Zgodovina Evropskega sveta
Svet Evropske unije
Svet Evropske unije oziroma (neuradno Svet EU)
sestavljajo ministri držav članic. Svet EU
sprejema predpise in usklajuje politike.
! ne zamenjati:
z Evropskim svetom – institucijo EU, v okviru
katere se približno štirikrat letno sestanejo
voditelji držav ali vlad držav članic in
obravnavajo prednostne politične naloge EU.
s Svetom Evrope – ki ni organ EU.
Svet Evropske unije
Svet sprejema zakonodajo EU,
• usklajuje širše gospodarske politike držav
članic,
• podpiše sporazume med EU in drugimi
državami,
• potrdi letni proračun EU,
• razvija zunanjo in varnostno politiko EU,
• usklajuje sodelovanje med nacionalnimi
sodišči in policijskimi organi
Svet Evropske unije
Kdo so člani Sveta?
Število članov ni določeno. Na vsak sestanek Sveta pošlje
država članica svojega ministra za ustrezno politično
področje – denimo okoljskega ministra, kadar se
obravnavajo okoljska vprašanja: Svet se v tem primeru
imenuje Svet za okolje.
Kdo vodi seje?
Svetu zunanjih ministrov stalno predseduje visoki
predstavnik za zunanjo in varnostno politiko EU.
Vse druge seje Sveta vodi ustrezni minister države, ki
predseduje Svetu Evropske unije.
Svet Evropske unije
• Svet EU praviloma sprejema odločitve s kvalificirano večino. Države
z več prebivalci imajo več glasov, vendar je število glasov
ponderirano v dobro držav z manj prebivalci:
• Nemčija, Francija, Italija in Združeno kraljestvo: 29 glasov
• Španija in Poljska: 27
• Romunija: 14
• Nizozemska: 13
• Belgija, Češka, Grčija, Madžarska in Portugalska: 12
• Avstrija, Bolgarija in Švedska: 10
• Danska, Irska, Litva, Slovaška in Finska: 7
• Ciper, Estonija, Latvija, Luksemburg in Slovenija: 4
• Malta: 3
• SKUPAJ: 345
• Svet glasuje s kvalificirano večino (za predlog glasuje večina, včasih
dve tretjini, držav EU ali predlog dobi vsaj 255 od 345 glasov.
Evropska komisija
Evropska komisija je med pomembnejšimi
institucijami Evropske unije. Zastopa interese
EU kot celote, oblikuje predloge novih evropskih
predpisov ter skrbi za izvajanje politik EU in
porabo denarja EU.
Evropsko komisijo vodi 27 komisarjev, po eden iz
vsake države EU. Predsednik Komisije določi
resorje, za katere so v petletnem mandatu
pristojni posamezni komisarji.
Evropska komisija
• Predsednika imenuje Evropski svet, ki v soglasju z
imenovanim predsednikom imenuje tudi komisarje.
• Predsednika Komisije in kandidate za komisarje nato
odobri še Evropski parlament, kateremu odgovarjajo za
svoje delo. Parlament je tudi edini organ, ki Komisijo
lahko razpusti.
• Delovne naloge Komisije izvaja osebje Komisije, ki so
organizirani v oddelke, imenovane generalni direktorati
(GD).
• Z izrazom Komisija torej poimenujemo 27 posameznih
komisarjev, stalno osebje ali institucijo kot celoto.
Evropska komisija
Evropska komisija zastopa in se zavzema za
interese EU kot celote. Nadzoruje in izvaja
politike EU, tako da:
• Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga nove
zakone in predpise;
• upravlja proračun EU in dodeljuje sredstva;
• izvršuje zakonodajo EU (skupaj s Sodiščem
EU);
• zastopa Evropsko unijo na mednarodni ravni,
denimo tako, da sklepa sporazume med EU in
drugimi državami.
Sodišče Evropske unije
Sodišče zagotavlja enako spoštovanje
prava EU pri razlagi in uporabi pogodb v
vseh državah EU. Sodišče je pristojno tudi
za reševanje pravnih sporov med
državami članicami in institucijami EU.
Nanj se lahko obrnejo tudi podjetja,
organizacije in posamezniki, če menijo, da
je določena institucija EU kršila njihove
pravice
Sodišče Evropske unije
• Sodišče Evropske unije sestavlja po en sodnik iz vsake države
članice EU
• Sodišču pomaga osem generalnih pravobranilcev. Njihova naloga je
podati pravno mnenje o zadevah, predloženih Sodišču. Njihovo delo
mora biti javno in nepristransko.
• Sodnike in generalne pravobranilce imenujejo vlade držav članic EU
za obdobje šest let z možnostjo ponovnega imenovanja.
• Da bi Sodišče Evropske unije uspešneje reševalo številne
predložene zadeve in zaradi boljše pravne zaščite državljanov, je
bilo ustanovljeno Splošno sodišče, ki je pristojno za obravnavo tožb
fizičnih oseb, podjetij in nekaterih organizacij ter zadev, povezanih s
konkurenčnim pravom.
Sodišče Evropske unije
Sodišče odloča o zadevah, ki se mu predložijo. Pristojno je za
obravnavo petih vrst postopkov:
• predhodno odločanje – sodišče države članice se obrne na
Sodišče Evropske unije s prošnjo za razjasnitev določenega vidika
razlage prava EU,
• tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – postopek zoper državo
članico zaradi neizpolnjevanja prava EU,
• ničnostna tožba – vloži se zoper predpis EU, za katerega se meni,
da krši pogodbe in temeljne pravice EU,
• tožba zaradi nedelovanja – postopek zaradi nedelovanja institucije
EU oziroma nesprejemanja določenih odločitev,
• pritožba – fizična oseba, podjetje ali organizacija se lahko pritoži
zoper odločitev ali ukrep EU
Računsko sodišče
Evropsko računsko sodišče opravlja
revizije v Uniji. Izboljšuje finančno
poslovodenje EU in pripravlja poročila o
uporabi javnih sredstev. Ustanovljeno je
bilo leta 1975 in ima sedež v
Luxembourgu
Računsko sodišče
Računsko sodišče lahko opravi revizijo poslovanja
pri vsakem subjektu ali organizaciji, ki upravlja
sredstva EU, s čimer zagotavlja, da
davkoplačevalci dobijo največ za svoj denar.
Pogosto izvaja preglede na kraju samem. Svoj
poročila predloži Evropski komisiji in
nacionalnim vladam EU.
Računsko sodišče samo po sebi nima nobenih
pravnih pooblastil. Če revizorji odkrijejo goljufije
ali nepravilnosti, o tem obvestijo Evropski urad
za boj proti goljufijam.
Računsko sodišče
Naloge
Sestava
Organizacijska sestava
Evropski ekonomsko-socialni
odbor
Predstavniki evropskih delodajalcev,
delojemalcev in drugih interesnih skupin
lahko v okviru Evropskega ekonomskosocialnega odbora izrazijo mnenja o
različnih vprašanjih, povezanih z EU. Je
posvetovalni organ, ki s strokovnimi
nasveti pomaga večjim institucijam EU,
zlasti Svetu EU, Evropski komisiji in
Evropskemu parlamentu.
Evropski ekonomsko-socialni
odbor
Pristojnosti
- Prizadeva si za uveljavljanje lokalnih in
regionalnih pogledov na zakonodajo EU
Člani
- 344 članov
Odbor regij
je svetovalno telo, ki zastopa interese evropskih
regionalnih in lokalnih organov v EU:
• Prizadeva si za uveljavljanje lokalnih in
regionalnih pogledov na zakonodajo EU. V ta
namen pripravlja poročila („mnenja“) o predlogih
Komisije.
• Evropska komisija, Svet EU in Evropski
parlament se morajo posvetovati z Odborom
regij o zadevah, ki zadevajo lokalne in
regionalne organe (denimo o zaposlovanju,
okolju, izobraževanju ali javnem zdravju).
Odbor regij
Člani
• štiri politične skupine, ki zastopajo interese glavnih
evropskih političnih strank:
• Evropske ljudske stranke (EPP),
• Stranke evropskih socialistov (PES),
• Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE),
• Združenja za Evropo narodov – Evropske zveze (UENEA).
 Delo Odbora
- vsako leto pet plenarnih zasedanj, na katerih določi
splošne politične smernice in sprejema mnenja
Evropska centralna banka
• Evropska centralna banka s sedežem v
Frankfurtu upravlja skupno valuto evro in
zagotavlja stabilnost cen v EU.
• Evropska centralna banka je odgovorna
tudi za pripravo in izvajanje ekonomske in
monetarne politike EU
Evropska centralna banka
•
•
•
•
ECB je institucija Evropske unije in skrbi za:
stabilnost cen (z ohranjanjem inflacije pod nadzorom),
zlasti v državah, ki uporabljajo evro;
stabilnost finančnega sistema, in sicer z ustreznim
nadzorom finančnih trgov in ustanov.
Sodeluje tudi s centralnimi bankami vseh 27 držav
članic EU v okviru evropskega sistema centralnih bank.
ECB je tudi na čelu evrskega območja, v katerem je 17
držav EU, ki uporabljajo evro. Njihove centralne banke
skupaj z Evropsko centralno banko predstavljajo
„evrosistem“.
Evropska centralna banka
• določa ključne obrestne mere evrskega območja in
nadzoruje količino denarja v obtoku;
• upravlja devizne rezerve evrskega območja ter po
potrebi opravlja posege na deviznih trgih (devizni posli)
za zagotovitev stabilnosti menjalnih tečajev;
• pomaga nacionalnim organom pri zagotavljanju
ustreznega nadzora finančnih trgov in ustanov in
podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov;
• je pristojna, da centralnim bankam v evrskem območju
dovoli izdajo evrskih bankovcev;
• spremlja gibanje cen in ocenjuje tveganje za stabilnost
cen na evrskem območju
Druge finančne institucije
Evropska investicijska banka (banka
podpira projekte v državah EU ter v
prihodnjih državah članicah in partnerskih
državah)
Evropski investicijski sklad (zagotavlja
tvegani kapital za mala in srednje velika
podjetja, predvsem nova podjetja in
tehnološko usmerjena podjetja)
Priprava zakonodaje v EU
Državljani, interesne skupine,strokovnjaki…:
razprave, posvetovanja…..
˃ Komisija pripravi uradni predlog
˃ Parlament in Svet ministrov se skupaj odločita
˃ Nacionalni ali lokalni organi izvajajo
˃ Komisija in Evropsko sodišče nadzorujeta
izvajanje
Pravo Evropske unije
- ima svoj lastni pravni sistem in svoje lastno
pravo: temeljna pravila in načela so
določena v ustanovnih pogodbah; EU
lahko sprejme zakonodajne in druge
pravne akte, ki jih morajo države članice
spoštovati in uporabljati.
- Pravo EU je pravno zavezujoče in javno
dostopno v vseh uradnih jezikih EU
Viri prava
Glavna vira prava EU sta primarno in sekundarno pravo.
• Primarno pravo sestavljajo mednarodne pogodbe, ki
določajo pravni okvir Evropske unije. Sekundarno pravo
sestavljajo pravni akti, ki temeljijo na navedenih
mednarodnih pogodbah, in sicer uredbe, direktive, sklepi
in sporazumi. Poleg tega obstajajo tudi temeljna načela
prava EU, sodna praksa, ki jo je razvilo Sodišče EU, in
mednarodno pravo.
• Posebnost predpisov EU je, da jih je mogoče
neposredno izvrševati pred sodišči držav članic
(„neposredni učinek“) in da se lahko predpisi držav članic
EU, ki so v nasprotju s pravom EU, štejejo za neveljavne
(„prevlada“ prava EU).
Primarno pravo
• Primarno pravo se lahko šteje za vir prava EU z največjo pravno
močjo. Je temelj pravnega reda EU in obsega zlasti naslednje
mednarodne pogodbe:
• „ustanovne“ mednarodne pogodbe: Pogodbo o Evropski uniji,
Pogodbo o delovanju Evropske unije in Pogodbo o ustanovitvi
Evropske skupnosti za atomsko energijo,
• protokole in priloge k mednarodnim pogodbam, mednarodne
pogodbe o pristopu držav članic k EU in druge mednarodne
pogodbe.
• Vse te mednarodne pogodbe določajo način delitve oblasti med
Unijo in državami članicami, postopek sprejemanja odločitev,
pristojnosti institucij EU in obseg njihovih dejavnosti na
posameznem področju politike.
• Zadnja sprememba primarnega prava EU je bila izvedena s
sprejetjem Lizbonske pogodbe, ki je začela veljati decembra 2009
(zgoraj navedene mednarodne pogodbe vsebujejo spremembe iz
Lizbonske pogodbe).
Sekundarno pravo
• Sekundarno pravo sestavljajo t. i. pravni akti
Unije in sporazumi.
• Pravni akti Unije so zlasti pravni akti, navedeni v
členu 288 Pogodbe o delovanju EU: uredbe,
direktive, sklepi, mnenja in priporočila. Poleg
tega obstajajo tudi posebni pravni akti, ki
temeljijo na prejšnjih pogodbah: na področju
kazenskih zadev na primer še naprej veljajo
„okvirni sklepi“ (sprejeti so bili pred začetkom
veljavnosti Lizbonske pogodbe, ko je imelo
pravosodno in policijsko sodelovanje v
kazenskih zadevah poseben položaj
Sekundarno pravo
• Pravno zavezujoči akti, sprejeti v zakonodajnem
postopku (kot so uredbe, direktive in okvirni
sklepi), se imenujejo tudi zakonodajni akti ali
„zakonodaja“.
• Sporazumi obsegajo: mednarodne sporazume
ali konvencije, ki sta jih podpisali Skupnost ali
Evropska unija in država ali organizacija, ki ni
del EU, sporazume med državami članicami in
medinstitucionalne sporazume, ki so jih sklenile
posamezne institucije EU.