Transcript Izr. prof. dr. Vladimir Prebilič Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani    Kaj zagotavlja uspešnost demokracije? Zakaj gojiti domoljubje? Kako vključevati domoljubje v državljansko vzgojo? Kritični mislec Pozitivna samopodoba Domoljubje Državljanska vzgoja Uspešnost demokracije      Kakšna je.

Izr. prof. dr. Vladimir Prebilič
Fakulteta za družbene vede
Univerza v Ljubljani



Kaj zagotavlja uspešnost demokracije?
Zakaj gojiti domoljubje?
Kako vključevati domoljubje v državljansko
vzgojo?
Kritični
mislec
Pozitivna
samopodoba
Domoljubje
Državljanska
vzgoja
Uspešnost
demokracije





Kakšna je (pozitivna) funkcija domoljubja za
demokracijo?
Ali je smiselno domoljubje načrtno gojiti in
ga proučevati?
Kako naj bi potekalo izobraževanje za
domoljubje?
Kakšno je stanje domovinske zavesti pri
odraščajočih slovenskih državljanih?
Kaj prispeva slovenskih izobraževalni sistem
na področju razvoja domoljubja?






Raziskava je potekala v oktobru 2010
N = 1000 na vzorcu zadnjih razredov OŠ
N = 1000 na vzorcu zadnjih letnikov SŠ
V reprezentativnem vzorcu enakopravno
zastopane SŠ in OŠ iz vseh slovenskih pokrajin
Realizacija vzorca na ravni OŠ je 88 % (881
učencev) in na ravni SŠ 93 % (928 dijakov)
Rezultati so smiselno primerjani z rezultati
CRP-a “Razvoj patriotizma med mladimi” 2008

Preverjanje zaupanja v:
◦
◦
◦
◦
◦
◦

politične in upravne institucije slovenske države
institucije civilne družbe
vire informacij
priseljencev
Slovencev
mednarodnih organizacij
Za domoljubje sta posebnega pomena:
◦ šola
◦ vojska
0
3
2.5
Vsem Slovencem
Priseljenci
Varuh ČP
Cerkev
Parlament
Šole
Slovenska vojska
Politične stranke
Mediji
Policija
Sodišča
Občinske oblasti
Vlada RS
Zaupanje v institucije
Osnovnošolci 2008
Srednješolci 2008
Osnovnošolci 2010
Srednjesolci 2010
2
1.5
1
0.5

Rezultati:
◦ med skupinama anketirancev ni pomembnih razlik
◦ OŠ načeloma izkazuje višje zaupanje
◦ zaupanje v politično-upravne institucije je nizko ter
upade na populaciji SŠ
◦ najmanj zaupanja je v politične stranke (1,71),
vlado RS (1,78) in parlament RS (1,95)
◦ največ zaupanja je izkazano v Slovensko vojsko
(2,85), šolstvo (2,67) in varuha človekovih pravic
(2,59)
◦ šolstvu zaupanje s starostjo anketirancev raste =
ciljna skupina za dvig domovinske zavesti
◦ med šolami in okoljem ni bistvene korelacije

Kaj nas opredeli kot domoljubne?
◦
◦
◦
◦

spoštljiv odnos do slovenskega jezika (3,53)
spoštovati Ustavo in zakone (3,45)
nesramotenje domovine (3,34)
visoka enotnost med OŠ in SŠ
Manj pomembno pa je:
◦
◦
◦
◦
◦
poznati zgodovino svoje države (2,98)
trdo delati (3,08)
poznati besedilo himne in ostale simbole (3,29)
biti vdan domovini (2,94)
braniti domovino (3,13)
Zelo pomembno se mi zdi, da domoljuben državljan....
pozna slovenske demokratične institucije in njihovo delovanje
ima spoštljiv odnos do slovenskega jezika
ne dela sramote domovini
je brezpogojno vdan domovini
se udeležuje dejavnosti za zaščito naravne in kulturne dediščine
sodeluje v dejavnostih, ki pomagajo vsem državljanom Slovenije ne glede na narodno
poreklo
sodeluje v dejavnostih, ki pomagajo vsem Slovencem
razobeša slovensko zastavo ob vseh državnih praznikih
je pripravljen braniti svojo domovino
glasuje na volitvah
pozna zgodovino svoje države
pozna besedilo slovenske himne in ostale državne simbole
trdo dela
spoštuje ustavo in zakone
zelo pomembno (SŠ)
zelo pomembno (OŠ)
0
10
20
30
40
50
60
70

Najmanj pomembni lastnosti za domoljubnega
državljana sta:
◦ razobešanje zastave ob državnih praznikih (2,68)
◦ poznavanje demokratičnih institucij slovenske države
(2,7)

Prepoznaven t. i. avtoritativen koncept
domoljubja:
◦ brezpogojno vdan domovini
◦ ne delati sramote domovini

“Republikanski” model
domoljubja v ZDA

Predstavlja preučitev:
◦ poznavanja državnih simbolov (zastava, himna in grb RS)
◦ poznavanje državnih praznikov (pomembna domovinska
konotacija)
◦ elementi državljanske pismenosti
(volilna pravica,
slovenska ustava, politični sistem, človekove pravice,…)

Prepoznavanje slovenske zastave je pri obeh
skupinah respondentov zelo visoko –
morebiten efekt svetovnega prvenstva v
nogometu (kvaliteten napredek za okoli 5%)

Dobro je tudi prepoznavanje uradnih
simbolov RS
◦ okoli 90 % jih pravilno prepozna
◦ boljši so osnovnošolci

Slabše je na področju prepoznavanja
praznikov:
◦
◦
◦
◦
◦
◦
◦
Božič okoli 90%
kulturni praznik okoli 75%
Dan reformacije okoli 63%
Dan samostojnosti in enotnosti okoli 49%
Dan državnosti okoli 55%
Vrnitev Primorske k matični domovini okoli
Dan Rudolfa Maistra okoli 45%

Pri prepoznavanju praznikov je značilno:
◦ velike razlike med OŠ in SŠ (v korist slednjih)
◦ 55,4% učencev ne pozna datuma Dan
samostojnosti
◦ okoli 50% učencev zamenjuje Dan
samostojnosti z Božičem in Dnevom
državnosti
◦ 60% učencev ne pozna Dneva Rudolfa Maistra
in dneva Vrnitve Primorske k matični domovini
◦ statistično pomembnih razlik ni med kraji, so
pa zelo velike razlike med programi SŠ – v
korist gimnazijskega programa
Poznavanje praznikov med osnovnošolci in srednješolci
100
90
80
70
RAZISKAVA – OSNOVNE ŠOLE 2008
60
RAZISKAVA – SREDNJE ŠOLE 2008
50
40
RAZISKAVA – OSNOVNE ŠOLE 2010
30
20
RAZISKAVA – SREDNJE ŠOLE 2010
Dan samostojnosti
in enotnosti
Božič
Dan Rudolfa Maistra
Dan reformacije
Vrnitev Primorske
k matični domovini
Dan državnosti
0
Slovenski kulturni
praznik
10

Preverjani parametri so bili:
◦
◦
◦
◦
◦
◦


poznavanje slovenske ustave
političnega sistema RS
človekovih pravic in svoboščin
razumevanje demokracije
vpetost RS v mednarodno okolje
osnove slovenske zgodovine
Obe skupini sta odgovarjali na
enaka vprašanja
Izbirali so med pravno oz. napačno
trditvijo (DA oz. NE)

Obstojijo trije kvalitativni sklopi
poznavanja:
◦ dobro znanje – nad 80% pravilnih odgovorov
◦ zadovoljivo znanje – med 60 in 80%
◦ slabo znanje – pod 50%

V prvo kategorijo se uvrščajo:
◦
◦
◦
◦
◦
pravica udeležbe na volitvah
volitve predsednika RS
članstvo v EU in NATO
sprejem slovenske ustave
človekove pravice so zapisane v slovenski
ustavi

V druga kategorijo se uvrščajo:
◦ ločenost Cerkve in države – gre za veliko razliko med
dijaki in učenci (18% diferenca)
◦ struktura slovenskega parlamenta – dvodomnost
◦ človekove pravice in mednarodno pravo
◦ “parlamentarnost” političnega sistema – oblikovanje
vlade

V tretjo kategorijo sodijo:
◦ Slovenska vlada sprejema zakone - 73%
osnovnošolcev in 66% dijakov se strinja s to trditvijo

več pozornosti bi veljalo nameniti delovanju
slovenske države ter političnemu sistemu
Znanje o političnem sistemu RS
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
Slovenski parlament je
sestavljen iz Državnega zbora,
ki je sestavljen iz 90 poslancev,
in Državnega sveta, ki šteje 40
svetnikov.
Slovenska vlada sprejema
zakone.
Slovenski parlament izvoli
predsednika vlade in ministre.
V Republiki Sloveniji sta cerkev
in država ločeni.
RAZISKAVA – OSNOVNE ŠOLE 2007
RAZISKAVA – SREDNJE ŠOLE 2007
RAZISKAVA – OSNOVNE ŠOLE 2010
RAZISKAVA – SREDNJE ŠOLE 2010



samoevalvacija je (pre)visoka: nad 60% bi se
ocenilo z najvišjo ali visoko oceno –
pomanjkanje samokritičnosti
V šoli se sicer učijo o teh vprašanjih (preko
92% OŠ in 80% SŠ), se pa o tem ne
pogovarjajo med vrstniki
Z vsebinami se srečujejo pri pouku:
◦
◦
◦
◦
◦
geografije
domovinsko in državljansko vzgojo
zgodovino
slovenščino
sociologijo