Bendict Anderson ZAMIŠLJENE SKUPNOSTI

Download Report

Transcript Bendict Anderson ZAMIŠLJENE SKUPNOSTI

Bendict Anderson
ZAMIŠLJENE SKUPNOSTI
Saša Bedenk, Klavdija Intihar,
Tjaša Jereb, Špela Juršič,
Nika Ogorevc, Tina Poljšak
BENEDICT RICHARD
O‘GORMAN ANDERSON
• ameriški politolog
• rojen 26. avgusta 1936 v
Kunmingu na Kitajskem
• leta 1957 diplomiral na
Cambridgeu v Veliki Britaniji
• indonezijske študije na Cornell University,
kjer si je pridobil svoj doktorat
• poučeval na Cornell University kot
specialist za vzhodno Azijo.
• najbolj je znan po svoji knjigi
Zamišljene skupnosti
Teorija o narodu, kot
zamišljeni (utopični)
skupnosti:
- pripadniki naroda
nikdar ne spoznajo vseh
svojih sočlanov
- a obstaja predstava o
povezanosti v skupnost.
KULTURNE KORENINE (NACIONALIZMA)
Nacionalizem moramo razumeti ne le v zvezi z
uzaveščenimi političnimi ideologijami, ampak z
velikimi kulturnimi sistemi iz časa pred njim.
- religijska skupnost (edinstvenost jezika)
- dinastično kraljestvo (organiziranost življenja
okrog centra)
IZVORI NACIONALNE ZAVESTI
(Avtor poudari, da je zavest narodnosti, danes najbolj
univerzalno veljavna vrednota političnega življenja.)
- tiskarski kapitalizem (tiskanje tudi v domačih jezikih)
- vpliv reformacije (Luther; obsežna bralna javnost)
- sprememba pomena latinskega jezika
Medsebojno učinkovanje KAPITALIZMA +
TEHNOLOGIJE TISKA + RAZLIČNOSTI
ČLOVEŠKIH JEZIKOV vzpostavi možnost za
nastanek nove oblike zamišljene skupnosti.
STARI IMPERIJI, NOVE NACIJE
• Anderson omeni 2 dejavnika nastanka in
razlikovanja:
– jezik (Brazilija, ZDA, španske kolonije)
– politični krst nižjih razredov (Nairn)
• model potovanja: romanje (Rim, Meka, Benares)
• homines novi
• pojav Evroazijcev, Evroafričanov,
Evroameričanov
• 18. stoletje – TISKARSKI KAPITALIZEM
STARI JEZIKI, NOVI MODELI
• ˝nacionalni tiskani jeziki˝
• napredek šol, univerz
merilo napredka
nacionalizma
• buržoazija
• Kaj so zamišljene stvarnosti?
• http://www.youtube.com/watch?v=4TaFDKAptIo
&feature=related
• državljanstvo v Republiki Sloveniji
• narodne manjšine
• vpliv jezika na razvoj nacij
• svetovni jeziki
URADNI NACIONALIZEM IN
IMPERIALIZEM
• Uradni nacionalizem (Seton-Watson): zlitje nacije in
dinastičnega imperija. Razvil se je kot odgovor na
ljudska nacionalna gibanja v 19. stoletju.
• Trije različni modeli:
Rusija (rusifikacija)
Škotska (anglizacija)
Japonska (japonizacija)
• Ti nacionalizmi niso bili uradno mogoči, dokler se
niso pojavili ljudski jezikovni nacionalizmi, saj so bili
po svojem bistvu 'odgovor' vladajočih skupin, ki sta
jim grozila izobčenje iz ljudskih zamišljenih
skupnosti.
• SSKJ nacionalizem kot: »prepričanje o večvrednosti
lastnega naroda in prizadevanje za uveljavitev njegovih
koristi ne glede na pravice drugih narodov”.
• Predsednik Danilo Türk je 29. oktobra 2008 na slovesnosti
po vojaški vaji na Počku dejal, da država, »ki nima dobre in
sposobne vojske, ne more veljati za varno. Država, ki ne
zagotovi svoje varnosti, pa ne more biti spoštovana. Mi pa
želimo biti varni in spoštovani, zato moramo imeti
domoljubje in vojsko, ki nam to domoljubje zagotavlja.«
• Sedanji premier Borut Pahor je po 7. kongresu SD dejal, da
so vsi kandidati za volitve v evropski parlament »prepričani
patrioti« (to zlahka prevedemo v »prepričani domoljubi«) in
»da je ob pripadnosti stranki pomembna tudi pripadnost in
lojalnost državi, iz katere se prihaja, in da, ko pridejo
navzkriž strankarski in nacionalni interesi, nacionalni vedno
zmagajo«.
• Franc Rode, je zmagal s pozivom k večanju rodnosti:
»Fantje in dekleta, odgovornost do naroda se prične v
postelji.«
PRIMERI MEDIJEV
• Merkatorjevi prodajalci nasprotno mislijo, da se
nacionalnost (kot vse drugo) začne v njihovem najboljšem
sosedu. Z akcijo Slovenska košarica spodbujajo: »…
slovensko proizvodnjo na nacionalni ravni, saj z njim
dolgoročno spodbujamo domačo proizvodnjo in uveljavitev
nacionalnih blagovnih znamk. S tem udejanjamo nacionalno
odgovornost Mercatorja kot največjega slovenskega trgovca
ter njegov pomen v slovenskem gospodarstvu.”
• Goran Vojnović: Čefurji raus, v intervjuju za Dnevnik pravi:
“V Evropi se danes zato lahko počutite svobodne in
neogrožene le, če niste Rom, Jud, Maročan, Albanec ali
Pakistanec. V nasprotnem primeru vam seveda
najrazličnejši demokratično izvoljeni "javni uslužbenci"
vseskozi grozijo z omejevanjem vaših pravic, nadziranjem
vaše vere in podobnim. Grozijo vam, da vas bodo tako ali
drugače postavili v položaj drugorazrednega državljana.”
PATRIOTIZEM & RASIZEM
• PATRIOTIZEM (SSKJ) --- ljubezen do domovine,
naroda, države; rodoljubje, domoljubje
• Kulturni proizvodi nacionalizma: poezija, proza,
glasba, likovna umetnost, itd.
• Narava politične ljubezni je lahko razbrana iz načina,
kako opisujemo
npr. združba, očetnjava, Vaterland, patria;
dom,
domovina, Heimat
nekaj, na kar smo NARAVNO navezani
• NACIONALNI INTERES
za večino ljudi je bistvo naroda v tem, da ne
poznajo interesa
npr. velike vojne tega stoletja
bile so “izjemne” zaradi velikega števila
ljudi, ki so bili pripravljeni žrtvovati svoje
življenje --- moralna vzvišenost umiranja za
domovino
• JEZIK je primordialen: ne moremo mu določiti
rojstnega datuma
• posebna vrsta sodobne skupnosti, do katere nas
lahko pripelje samo jezik, skozi poezijo in
pesmi (nacionalne himne)
• npr. nacionalne himne
izkušnja simultanosti, povezuje nas zamišljeni
glas
• Nacija kot historična določenost in kot
skupnost, ki je zamišljena v jeziku: odprta in
hkrati tudi zaprta
• Nair trdi, da rasizem in antisemitizem izhajata
iz nacionalizma oz. fašizma. Je to res???
• Sanje o rasizmu izhajajo iz ideologije razreda
in ne iz ideologije naroda
(prepričanja o božanskem poreklu vladarjev,
modro/belokrvnost oz. neomadeževana
plemenitost pri aristokracijah.
Rasizem in antisemitizem se manifestirata
znotraj nacionalnih meja
• Uradni naciolnalizem:
je najpogosteje reakcija ogroženih dinastičnih
in aristokratskih skupin (višjih razredov) na
ljudski vernakularni nacionalizem
• Kolonialni rasizem (kot vodilna prvina koncepcije “imperija”) =
dinastična legitimnost + nacionalna skupnost
DISKRIMINACIJA
•
•
•
•
•
diskriminacija v Sloveniji
kje?
odziv državnih aparatov
odziv diskriminiranih
reševanje, zmanjševanje problema
• Ministrstvo za kulturo RS se obnaša rasistično. Kaže na visoko
stopnjo rasizma v Sloveniji nasproti narodom nekdanje skupne
države. Tam, kjer so ljudje na pol Slovenci diskriminacija ni
toliko očitna, tam, kjer so ljudje potomci obeh neslovenskih
staršev, pa Slovenci izvajajo načrtni rasizem. Ustvarjeno je
vzdušje, po katerem so pripadniki narodov drugih republik
manj vredni in zato jim je potrebno dati manj pravic kot
drugim. Urad za narodnosti Republike Slovenije je prikrival
raziskavo o številčnosti manjšin iz bivše Jugoslavije, zato da
ne bi rabila dajati tem ljudem pravic. Slovenija je poleg
italijanske in madžarske manjšine dala pravice le še Romom.
Zahodne države opozarjajo Slovenijo, naj podeli manjšinske
pravice tudi pripadnikom nekdanje SFRJ, pa tega Slovenija ne
stori, ampak namerno zavlačuje zadeve. Ti ljudje so v
podrejenem položaju, zaničevani, podcenjeni. Celo Romi so,
čeprav so civilizacijsko manj razviti v očeh Slovencev in
velikokrat storilci nasilja in kriminala, postali bolj vredni kot
narodi nekdanjih republik SFRJ.
PATRIOTIZEM
• = ljubezen do domovine, naroda, države
• Zdravljica, Triglav, prekmurska gibanica, lipa,
človeška ribica
občutek sreče
• Ali smo danes še pripravljeni umreti za
domovino?
• rasizem
• Marta Gregorčič: “Aktualni diskurz domoljubja v Sloveniji je
po formi in v praksi nacionalizem in ne patriotizem, saj je
izključevalen, agresiven, ne poudarja lokalnih, pokrajinskih
idr. raznolikosti, pač pa se napaja v homogenosti, enotnosti,
istosti in kot tak izključuje, marginalizira in nenehno preverja
dominantno vlogo 'slovenstva'.« Po njenih raziskavah se
Slovenija po vrednosti indeksa patriotizma umešča nad
svetovno in evropsko povprečje – 2. mesto med evropskimi
državami (za Turčijo). V Sloveniji je bilo leta 2005 zaupanje v
pripadnike drugih nacionalnosti izjemno majhno. Vrednost
indeksa patriotizma se znižuje, tudi v Sloveniji, vendar zelo
počasi. »S strpnostjo in z domišljijsko vzgojo lahko
prispevamo k zmanjšanju patriotizma oziroma nacionalizma.«
Krizne razmere v družbi so godne za porajanje nacionalističnih
in drugih ksenofobnih občutij, ki lahko nevarno natrgajo
družbene vezi in še bolj marginalizirajo drugačne po rodu,
narodnosti, spolu ... (»kdo komu odjeda kruh«).
SLOVENSKI DOMOLJUBNI PREGOVORI
• http://www.youtube.com/watch?v=GtFv5JlGC
4Q&feature=PlayList&p=836CADA383E9D6F9
&playnext_from=PL&index=0&playnext=1
NOSTALGIČNA REKLAMA ZA SLOVENIJO
• http://www.mojvideo.com/video-slovenijamoja-dezela-nostalgicna-reklama-zaslovenijo/1ae7bf4ec4bd78275bb9
SLOVENIJA IN EU
• Slovenija je vstopila v EU 1. Maja 2004
• za državo pomembni mejniki: uvedba evra, vstop v
shengensko območje, predsedovanje Svetu EU.
• Enako kot je vstop in prvih 6 let članstva v EU pomembnih za
Slovenijo je prvi maj 2004 pomenil prelomnico tudi za EU.
Skupaj s Slovenijo je EU sprejela še devet drugih držav
Srednje in Vzhodne Evrope. Ta širitev EU pa ni bila le
največja, ampak predstavlja zgodovinski korak k združeni
Evropi po desetletjih hladne vojne.
• http://www.evropa.gov.si/si/javno-mnenje/raziskave-staliscaslovencev-o-vkljucevanju-slovenije-v-eu/
NACIONALIZEM LETA 1848,
1991 IN 2004
Zedinjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih
programov Slovencev iz leta 1848, ko so zahtevali:
1. Namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko,
Primorsko in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo,
v okviru Avstrijskega cesarstva.
2. Enakopravnost slovenskega
jezika v javnosti.
3. Ter jasno nasprotovali
načrtovani vključitvi takratne
Habsburške monarhije v
združeno Nemčijo.
Zahteve v izvirniku
1.
Da se politiško razkropljeni narod Slovencov na
Kranjskim, Štajerskim, Primorskim in Koroškim kakor
jeden narod v eno kraljestvo z imenom ,,Slovenja`
zedini, in da ima za-se svoj deželni zbor.
2.
Da ima slovenski jezik v Sloveniji popolnama tiste
pravice, ktere ima nemški jezik v nemških deželah, da
bode tedaj naši volji pripušeno, kdaj in kako hočemo
slovenski jezik v šole in pisarnice (kanclije) upeljati.
3. Da bode naša Slovenija obstojni del Austrijanskiga ne
nemškiga cesarstva. Mi nočemo, da bi bila naša dežela
pri nemškimu zboru namestvana, le tiste postave nas
bodo vezale, ktere nam bode Cesar z našimi poročniki
dal.
OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE 1991
• plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije
23.12. 1990, od 93,2% volilnih upravičencev jih je
95% glasovalo za samostojnost
• Slovenija 25.6. 1991 sprejela Temeljno ustavno
listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike
Slovenije in Deklaracijo o neodvisnosti.
Neodvisnost Republike Slovenije je bila naslednji
dan slovesno razglašena na ljudskem zborovanju
na Trgu republike v Ljubljani.
• Predsednik slovenske vlade, Lojze Peterle je dejal, da
bomo nekatere prvine suverenosti, kot so humanitarni
sitem, vojska, diplomacija, uvedli postopoma. Če pa
ne bo prišlo do skupnega dogovora o rabi denarja,
bomo v najkrajšem času uvedli našo valuto. O meji s
Hrvaško je Peterle dejal, da bo ta zelo mehka,
prehodna in neopazna. Slovenija pa bo skupaj s
Hrvaško ponudila nove osnove za sklenitev sporazuma
med tistimi republikami, ki so odprte za konfederalno
opcijo. Predsednik vlade je še menil, da bi bila vsaka
nasilna intervencija vojske v teh dneh, kontra
produktivna. Na vprašanje, ali bomo Slovenci po
novem potovali po svetu brez težav, pa je odgovoril:
“Ja, mi bomo potovali normalno, ker mi imamo še
vedno jugoslovanske potne liste, in če nas tujina ne bo
priznala, nas bo priznala še naprej kot Jugoslovane,
bomo potovali s temi potnimi listi, če pa bo priznala
Slovenijo, bomo potovali z našimi.”
• http://www.youtube.com/watch?v=M76OGJbA5uE
ZAMIŠLJENE SKUPNOSTI DANES
• Televizija:
3 tokovi razvoja (Lotz):
- doba televizijskih mrež (linearno gledanje,
vsebina določena vnaprej)
- uveljavljanje novih kanalov in omrežij
(interesne skupine)
- doba postmrežja (televizija prenosna,
kompleksna, individualna narava televizije,
spajanje med različnimi mediji)
• Evropska unija
-
“Evropejci” – z novo nacionalno zavestjo
na novo sproducirane mitologije
teritorializacija (Evropa – Neevropa)
enoten in totalen metadiskurz
mehanizem, ki podpira, legitimira vzpostavljanje
liberalnih odnosov za vedno širši krog ljudi
(horizontalno razvejana)